Aplikacija teorije Doroteje Orem pri pacientu s Parkinsonovo boleznijoRode, Karmen (Avtor) Leskovic, Ljiljana (Mentor) samostojnosttemeljne življenjske aktivnostinaklonjenostuspešni izidinapredek Parkinsonove bolezniIzhodišča: Parkinsonova bolezen je nevrološka motnja, ki je eden najpogostejših vzrokov za nastanek in razvoj demence. Obravnava pacienta s to boleznijo zahteva individualiziran terapevtski načrt, ki je oblikovan v sodelovanju z multidisciplinarnim timom. Temelj tega je tudi teorija Doroteje Orem, katere koncepti zagovarjajo spodbujanje samostojnosti pacienta s Parkinsonovo boleznijo. Namen raziskave je preučiti načine aplikacije teorije Doroteje Orem pri zdravstveni obravnavi pacienta s Parkinsonovo boleznijo. Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. V teoretičnem delu zaključnega dela je bil narejen pregled strokovne in znanstvene literature domačih in mednarodnih avtorjev. Podatke smo pridobili v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Google Učenjak in SprinerOpen. Primarne podatke za empirični del smo pridobili s tehniko intervjuvanja. Ta je bila izvedena s polstrukturiranim vprašalnikom, ki smo ga oblikovali na podlagi pregleda literature. Rezultati: V raziskavi, v kateri je sodelovalo enajst intervjuvancev, smo ugotovili, da izvajalci zdravstvene nege ocenjujejo konceptualni model samooskrbe Doroteje Orem kot ustreznega za zdravstveno obravnavo pacientov s Parkinsonovo boleznijo. Ta naj bi še posebej spodbujal samostojnost pacienta pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, zato je aplikacija teorije Doroteje Orem še posebej uspešna pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo. Njena aplikacija se izvaja pri vseh temeljnih življenjskih aktivnostih, sami izidi pa so večinoma uspešni – odvisno od napredka bolezni. Ugotovljeno je bilo, da se večina izvajalcev zdravstvene nege prepoznava kot nosilci oz. izvajalci novih zdravstvenih praks, ki slonijo na teoriji Doroteje Orem, a je spodbudnih okolij v Sloveniji premalo. Razprava: Pacient s Parkinsonovo boleznijo zahteva kompleksno obravnavo. Pomembno je, da je ta deležen obravnave interdisciplinarnega in multidisciplinarnega tima, ki se nemudoma odzove z individualiziranim terapevtskim načrtom. Sodelovanje v takih timih je zahtevno, še posebej za izvajalce zdravstvene nege, ki kot koordinatorji obravnave sodelujejo tudi s svojci in pacienti. Zato je pomembno, da so ti usposobljeni, imajo mehke veščine, so kritični in poznajo na dokazih podprto prakso. V prihodnje bi bilo mogoče raziskavo razširiti, in sicer v razvoj modela zdravstvene obravnave pacienta s Parkinsonovo boleznijo, ki temelji na teoretičnih konceptih Doroteje Orem.20242024-09-28 19:50:21Magistrsko delo/naloga10821VisID: 20054COBISS_ID: 211574019sl