<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stališča in prepričanja fizioterapevtov o kronični bolečini v spodnjem delu hrbta</dc:title><dc:creator>Groboljšek,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Frangež,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kronična bolečina v spodnjem delu hrbta</dc:subject><dc:subject>klinične smernice za obravnavo bolečine</dc:subject><dc:subject>biopsihosocialni model obravnave</dc:subject><dc:subject>stališča in prepričanja fizioterapevtov</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Kronična nespecifična bolečina v spodnjem delu hrbta (KNBSH) je ena najpogostejših zdravstvenih težav v sodobni družbi, ki narašča in predstavlja pomemben javnozdravstveni ter ekonomski izziv. Učinkovita obravnava bolnikov s KNBSH temelji na uporabi kliničnih smernic in priporočil, ki zagotavljajo enotna in znanstveno podprta navodila za zdravljenje. Pomembno je, da fizioterapevti in drugi strokovnjaki, vključeni v obravnavo teh bolnikov, dobro poznajo smernice ter jih upoštevajo pri svojem delu in svetovanju bolnikom. Razumevanje stališč in prepričanj slovenskih fizioterapevtov o KNBSH ter ugotavljanje njihovega poznavanja kliničnih smernic je ključnega pomena za nadaljnji razvoj stroke. Takšne raziskave prispevajo k izboljšanju kakovosti oskrbe bolnikov, krepitvi strokovne usposobljenosti fizioterapevtov ter večji usklajenosti z aktualnimi strokovnimi priporočili.
Metode: Magistrska naloga temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov je bila kot raziskovalni instrument uporabljena anketa, s katero smo preučili stališča in prepričanja fizioterapevtov o KNBSH ter njihovo poznavanje kliničnih smernic oziroma priporočil glede dela, počitka in telesne aktivnosti za obravnavo teh bolnikov. V raziskavi so sodelovali 104 fizioterapevti, zaposleni na primarni ravni zdravstvenega varstva v Sloveniji. Anketni vprašalnik, pripravljen v spletnem orodju 1KA, so prejeli preko službene elektronske pošte in družbenih omrežij. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo programa SPSS, rezultati pa so predstavljeni v grafični in tabelarni obliki. 
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da fizioterapevti na primarni ravni zdravstvenega varstva v Sloveniji v veliki meri izražajo neskladje med svojimi stališči in prepričanji o KNBSH ter priporočili sodobnih kliničnih smernic. Največji delež fizioterapevtov (54 %) je skladen s smernicami pri stališčih in priporočilih glede ohranjanja telesne aktivnosti, medtem ko se njihova prepričanja in priporočila ne skladajo s smernicami glede dela (89 %) in počitka (64 %).
Razprava: Priporočila zdravstvenih delavcev, vključno s fizioterapevti, lahko pomembno vplivajo na klinični potek bolečine v spodnjem delu hrbta (BSH), saj oblikujejo odnos in prepričanja bolnikov do kronične BSH v kontekstu funkcionalnih omejitev, telesne aktivnosti, dela in počitka. Fizioterapevti imajo poglobljena znanja za obravnavo biomehanskih težav, vendar jim pogosto primanjkuje veščin za učinkovito naslovitev psihosocialnih vidikov BSH. V njihovi praksi so še vedno prisotna nekoristna prepričanja ter stigmatizacija vedenj, povezanih s psihološkimi in socialnimi dejavniki bolečine. Zato bo v prihodnosti ena ključnih intervencij sistematičen in strukturiran izobraževalni pristop, ki lahko bistveno prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe bolnikov in uvajanju najboljših praks v klinično delo. Uporaba standardiziranih obrazcev za oceno stališč fizioterapevtov in drugih zdravstvenih delavcev glede zmotnih prepričanj, povezanih z BSH, bo prav tako ključna za učinkovito obvladovanje tega izziva.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-07 18:30:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>11759</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 21306</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 239132931</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
