<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinki fizioterapevtske obravnave v kombinaciji z neinvazivno stimulacijo možganov na motorične simptome parkinsonove bolezni</dc:title><dc:creator>Ropas,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Horvat,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Parkinsonova bolezen</dc:subject><dc:subject>motorični simptomi</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>neinvazivna možganska stimulacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Parkinsonova bolezen, v nadaljevanju PB, je eno najpogostejših nevroloških obolenj na svetu, katerega pojavnost se, zaradi staranja prebivalstva, vsako leto povečuje (Osborne idr. 2022). Farmakološko zdravljenje v napredovalih fazah bolezni ni več tako učinkovito, zato se svetuje uporaba drugih oblik zdravljenja, kot sta fizioterapija in možganska stimulacija (Bueno idr. 2023). Pri osebah s PB se največkrat uporablja globoka možganska stimulacija, vendar so se v zadnjih letih pričele uporabljati tudi neinvazivne oblike stimulacije (Schulz idr. 2013; Larson 2014). Fizioterapija učinkovito vpliva na motorične simptome PB kot so bradikinezija, motnje hoje, ravnotežja in drže (Bouça-Machado idr. 2019). Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako kombinirana terapija, ki vključuje fizioterapijo in neinvazivno možgansko stimulacijo vpliva na motorične simptome PB. Metode dela: Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja s sistematičnim pregledom literature. Literaturo smo iskali s pomočjo podatkovnih baz: PubMed, Science Direct, Wiley Online Library, ResearchGate in Sage Journals. Rezultati: Pregled literature je zajemal 10 raziskav, objavljenih med leti 2013 in 2023. V štirih raziskavah so ugotovili učinkovitost kombinacije obeh metod, v dveh so ugotovili, da stimulacija podaljša učinke fizioterapije, brez znatnih izboljšanj merjenih parametrov. Ugotovitve štirih raziskav so pokazale, da kombinacija obeh metod ni povzročila izboljšanja pri ponovnih meritvah v primerjavi z vsako posamezno metodo. Zaključek: V izbranih raziskavah sta bili najpogosteje uporabljeni transkranialna magnetna stimulacija in stimulacija z električnim tokom. Kombinacija fizioterapije in stimulacije v določeni meri lahko vpliva na motorične simptome PB, vendar bi bile za statistično pomembne primerjave in ocene učinkovitosti metod v prihodnosti potrebne nadaljnje raziskave.</dc:description><dc:publisher>Š. Ropas</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2025-06-17 15:05:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>11803</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.858:615.8(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 239707395</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
