<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinki šolanja od doma zaradi ukrepov za zajezitev pandemije COVID-19 na sedentarno vedenje slovenskih mladostnikov</dc:title><dc:creator>Starbek,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovačič,	Tine	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hernja Rumpf,	Tadeja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sedentarno vedenje</dc:subject><dc:subject>telesna dejavnost</dc:subject><dc:subject>24-urno gibalno vedenje</dc:subject><dc:subject>COVID-19</dc:subject><dc:subject>objektivne meritve</dc:subject><dc:description>Uvod: Mladostniki so bili med pandemijo covid-19 izpostavljeni številnim spremembam, med drugim tudi v šolanju. Metodologija: V raziskavo je bilo vključenih 51 dijakov šestih različnih gimnazij, povprečne starosti 16,4 ± 1,1 let. Čas sedentarnega vedenja, telesne dejavnosti in spanja kot komponent 24-urnega gibalnega vedenja, poleg tega pa še število daljših sedenj (od 30 in od 60 minut skupaj), število korakov in število prekinitev daljših sedenj na dan smo merili s pomočjo mikrosenzorja activPAL4TM. V glavni hipotezi smo predvideli, da bo šolanje od doma povečalo sedentarno vedenje dijakov. Za analizo podatkov smo uporabili metodo analize mešanic in robustni linearni mešani model. Rezultati: Statistična analiza kaže, da so se dijaki v tednu šolanja od doma vedli bolj sedentarno, bili manj telesno dejavni, tako nizko kot zmerno do visoko intenzivno, več spali, naredili več korakov, več prehodov iz sedečega v stoječ položaj in večkrat sedeli dlje kot 60 minut skupaj kot v tednu šolanja v šoli. Pomembno spoznanje naše raziskave je tudi, da je bil čas sedentarnega vedenja visok: šolanje od doma – 12,42 ure/dan, šolanje v šoli – 12,03 ure/dan in da je to posledica tako načina šolanja kot ostalih ukrepov za zajezitev pandemije covid-19. Zaključek: Nujno je, da se v prihodnje osredotočimo na razvoj prilagodljivih ukrepov, ki bodo omogočali mladostnikom, da ostanejo telesno dejavni tudi v okoliščinah, ko je gibanje omejeno. Prav tako je pomembno, da v šolah in zdravstvenih ustanovah mlade ozaveščamo o pomenu uravnoteženega življenjskega sloga, ki vključuje redno telesno dejavnost, zadostno količino kakovostnega spanja in omejevanje sedentarnega vedenja.</dc:description><dc:publisher>P. Starbek</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-05 11:19:07</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>12047</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 796/799-053.6(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 241988867</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
