Klinične in laboratorijske značilnosti bolnikov s sindromom dolgega covidaGregorič, Erik (Avtor) Rituper, Boštjan (Mentor) dolgi covidsimptomipridružene boleznilaboratorijski kazalciTeoretična izhodišča: Dolgi covid se kaže kot vztrajanje ali pojav novih simptomov po akutni fazi okužbe s SARS-CoV-2 in ostaja kompleksen in slabo raziskan sindrom. Prevalenca dolgega covida je visoka in po nekaterih študijah dosega 30 %. V razvoj dolgega covida se vpletajo različni patofiziološki mehanizmi. V odvisnosti od izraženosti posameznih mehanizmov dolgi covid spremljajo raznoliki simptomi, ki se tipično pojavljajo v obliki simptomatskih fenotipov. Običajne laboratorijske in funkcijske preiskave pri bolnikih z dolgim covidom pogosto ne pokažejo odstopanj od normale, bolj specializirani testi pa so običajno skladni s kroničnim vnetjem. Cilj naloge je bil opredelitev kliničnih in laboratorijskih značilnosti slovenske kohorte bolnikov z dolgim covidom. Metode: V raziskavi je sodelovalo 65 preiskovancev, od tega 45 v skupini z dolgim covidom in 21 v kontrolni skupini. Primerjali smo demografske podatke, prevalenco pridruženih kroničnih bolezni, stopnjo precepljenosti in vrednosti osnovnih biokemičnih kazalcev. Izračunali smo prevalenco izraženosti posameznih simptomov dolgega covida. Rezultati: Najprevalentnejši simptomi dolgega covida so bili zmanjšana telesna zmogljivost (84 %), dispneja (77 %) ter bolečina v prsih in palpitacije (oboje 55 %). Bolniki z dolgim covidom so imeli višjo prevalenco srčno-žilnih bolezni (p = 0,03) in značilno nižjo precepljenost proti SARS-CoV-2 (p = 0,004). Pri bolniki z dolgim covidom smo ugotovili statistično značilno višje vrednosti serumskega urata, feritina, troponina T ter nekaterih drugih laboratorijskih kazalcev. Razprava: Rezultati raziskave potrjujejo kompleksno naravo dolgega covida. Prisotnost srčno-žilnih bolezni in necepljenost za SARS-CoV-2 sta pomembna dejavnika tveganja za razvoj dolgega covida. Zaradi relativno majhnega števila vključenih v študijo in posledično visokega tveganja za pristranskost izbire se glede vpliva spola na tveganje za razvoj pocovidne simptomatike ne opredeljujemo. Statistično značilne razlike v laboratorijskih kazalcih kažejo na možnost vztrajajočega kroničnega vnetja nizke stopnje, ki pa je klinično relevantno. Pridobljeni rezultati v veliki meri potrjujejo izsledke že objavljenih raziskav. Rezultati študije prispevajo k boljšemu razumevanju dolgega covida, kar bi lahko pripomoglo k hitrejši diagnostiki, zdravljenju in optimizaciji zdravstvene oskrbe. Kljub hitremu napredku razumevanja bolezni ostaja veliko nejasnosti. Za razjasnitev teh so potrebne nadaljnje raziskave.20252025-09-05 18:45:25Diplomsko delo/naloga12141VisID: 21592COBISS_ID: 254542595sl