<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dejavniki, izzivi in strategije za ohranjanje profesionalnega terapevtskega odnosa: študija primera stanovanjske skupine Katapult, organizacije za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog</dc:title><dc:creator>Štandeker,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lamut,	Urša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgornik,	Nevenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>čustvena navezanost</dc:subject><dc:subject>zdravljenje zasvojenosti</dc:subject><dc:subject>transfer</dc:subject><dc:subject>kontratransfer</dc:subject><dc:subject>terapevtski odnos</dc:subject><dc:subject>etične meje</dc:subject><dc:subject>supervizija</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga raziskuje pojav neprofesionalne čustvene navezanosti med terapevti in uporabniki v psihosocialni obravnavi, s posebnim poudarkom na kontekstu zdravljenja zasvojenosti s prepovedanimi drogami. Cilj raziskave je bil preučiti dejavnike, ki prispevajo k nastanku in preprečevanju neprofesionalnih odnosov, ter razumeti vpliv čustvene dinamike na kakovost terapevtskega procesa. V teoretičnem delu naloga obravnava pojme transferja, kontratransferja, čustvene privlačnosti ter etičnih izzivov, ki se pojavljajo pri delu z ranljivimi skupinami. Poseben poudarek je na vlogi profesionalnih meja, etičnih kodeksov in institucionalnih varovalnih mehanizmov.
Empirični del temelji na kvalitativni študiji primera v stanovanjski skupini Katapult, kjer so bili izvedeni polstrukturirani intervjuji z zaposlenimi in uporabniki. Analiza podatkov je potekala s tematskim kodiranjem in primerjalno obravnavo odgovorov obeh skupin. Raziskovalna vprašanja so se nanašala na dejavnike, izkušnje in strategije, ki vplivajo na profesionalnost terapevtskega odnosa, na dojemanje čustvenih in socialnih dejavnikov v odnosu ter na načine preprečevanja neprofesionalnih navezanosti.
Rezultati kažejo, da se neprofesionalna čustvena navezanost najpogosteje razvije v okoliščinah dolgotrajnega skupnega bivanja, pomanjkanja jasnih mej in odsotnosti redne supervizije. Ugotovitve izpostavljajo pomen refleksivne prakse, stalnega strokovnega izobraževanja in institucionalne podpore pri preprečevanju čustvenih zlorab.
Naloga s svojimi priporočili prispeva k razvoju etične prakse v psihosocialnem delu in zdravljenju zasvojenosti. Poudarja potrebo po sistematičnem ozaveščanju strokovnih delavcev, krepitvi profesionalnih meja ter vključevanju supervizije kot stalnega elementa terapevtskega dela, s čimer se povečuje varnost uporabnikov in kakovost terapevtskega odnosa. Rezultati imajo tudi širšo uporabno vrednost za druge oblike skupnostne obravnave.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-06 19:24:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>12146</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 31266</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
