<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uokvirjanje: med interpretacijo in manipulacijo</dc:title><dc:creator>Hacin,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jeretič,	Sebastjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>uokvirjanje</dc:subject><dc:subject>politična komunikacija</dc:subject><dc:subject>legitimacija</dc:subject><dc:subject>delegitimacija</dc:subject><dc:subject>predsedniki vlad</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga z naslovom Uokvirjanje: med interpretacijo in manipulacijo raziskuje uokvirjanje političnih nasprotnikov v slovenskem medijskem prostoru ter analizira strategije legitimacije in delegitimacije, ki jih mediji uporabljajo pri predstavljanju predsednikov vlad Republike Slovenije. V teoretičnem delu naloga opredeli koncept uokvirjanja v okviru teorij politične komunikacije ter ga razmeji od sorodnih pojmov, kot sta interpretacija in manipulacija. Posebna pozornost v nalogi je namenjena teoretskim modelom uokvirjanja in strategijam legitimacije, ki služijo kot analitični okvir raziskave. Empirični del temelji na analizi medijskih prispevkov o različnih slovenskih predsednikih vlad. In sicer o Borutu Pahorju, Alenki Bratušek, Miru Cerarju, Marjanu Šarcu, Janezu Janši (tretji mandat) in Robertu Golobu. V raziskavo so vključeni najpomembnejši slovenski mediji, ki zajemajo tiskane, spletne in televizijske platforme: Delo, Dnevnik, Večer, Mladina, 24ur.com, Siol.net, RTVSLO.si, Nova24TV, TV Slovenija in POP TV. Analiza pokaže, da mediji predsednike vlad pogosto uokvirjajo skozi delegitimacijske strategije, ki poudarjajo njihove osebnostne slabosti, nekompetentnost ali politično neustreznost.
Rezultati potrjujejo, da uokvirjanje v slovenskem političnem prostoru deluje kot močno orodje oblikovanja javnega mnenja in da mediji s pomočjo različnih diskurzivnih praks pomembno prispevajo k procesom politične legitimacije in delegitimacije. Naloga tako prispeva k boljšemu razumevanju razmerja med mediji in politiko v Sloveniji ter ponuja analitični model, ki je uporaben tudi v širšem kontekstu raziskav politične komunikacije.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-13 19:24:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>12734</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 34093</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
