<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava zakonodajnega postopka v Državnem zboru Republike Slovenije in institucijah Evropske unije v obdobju 2009–2019</dc:title><dc:creator>Zupanc Blatnik,	Jožica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zakonodajni postopek</dc:subject><dc:subject>zakonodajna iniciativa</dc:subject><dc:subject>zakonodajno telo</dc:subject><dc:subject>Državni zbor Republike Slovenije</dc:subject><dc:subject>Svet Evropske unije</dc:subject><dc:subject>demokratičnost zakonodajnega postopka</dc:subject><dc:subject>učinkovitost zakonodajnega postopka</dc:subject><dc:description>Hibridno delo, kot ena od oblik fleksibilnega dela, ki združuje delo na domu in delo v prostorih delodajalca, je bilo med epidemijo COVIDA-19 prisilno institucionalizirano v številnih organizacijah, tako zasebnega kot tudi javnega sektorja, in je današnja realnost. Številne organizacije so na podlagi pozitivnih izkušenj prepoznale hibridno delo kot ključno in dolgoročno vzdržno obliko dela v prihodnosti, ki bi ga bilo zanimivo podrobno proučiti. Raziskava v našem magistrskem delu temelji na dveh vsebinsko in metodološko ločenih sklopih, ki skupaj zagotavljata celovito obravnavo hibridnega dela v primerjalno pravnem in organizacijskem smislu v okviru javnega sektorja, s poudarkom na Policijski upravi Maribor. Prvi primerjalno pravni sklop raziskave temelji na analizi vseh treh oblik fleksibilnega dela, kjer smo jih z uporabo razlagalne, normativne in primerjalne metode analizirali, pregledali njihove definicije in jih primerjali med sabo s poudarkom na slovenskem pravnem redu, ki smo ga dopolnili in primerjali z evropskimi in mednarodnimi viri. Drugi sklop raziskave je empirične narave in združuje kvalitativni ter kvantitativni pristop. Z metodo intervjujev smo raziskali subjektivne izkušnje zaposlenih s hibridnim delom, z metodo deskriptivne funkcionalne klasifikacije pa ocenili primernost delovnih mest za opravljanje hibridnega dela, pri čemer smo identificirali najprimernejši model hibridnega dela za PU Maribor z vidika organizacijske ustreznosti in praktičnosti. Zato hibridno delo postaja vse bolj prepoznaven del sodobne delovne realnosti in se utrjuje kot uveljavljen model dela tudi v prihodnosti.</dc:description><dc:publisher>J. Zupanc Blatnik</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-17 11:55:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>12786</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 005:34(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 259214339</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
