<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava meritev sagitalnih krivin hrbtenice, izmerjenih s svinčnico in aparatom za rasterstereografijo Formetric 4D, pri otrocih in mladostnikih</dc:title><dc:creator>Matičič,	Mihela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Berčan,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>telesna drža</dc:subject><dc:subject>sagitalne krivine hrbtenice</dc:subject><dc:subject>svinčnica</dc:subject><dc:subject>Formetric 4D</dc:subject><dc:subject>otroci in mladostniki</dc:subject><dc:description>Uvod: Zanesljive in dostopne metode ocenjevanja telesne drže so ključne za zgodnje prepoznavanje posturalnih nepravilnosti. V klinični praksi se pogosto uporablja svinčnica, ker omogoča hitro in enostavno merjenje, medtem ko novejše metode, kot je Formetric 4D, omogočajo natančne, ponovljive meritve. Metode: Analizirani so bili podatki 35 preiskovancev. Primerjani so bili razdalje od navpičnice do procesusa spinosusa C7 (PSC7) in L3 (PSL3) ter sagitalni indeks. Podatki so bili primerjani z normativnimi vrednostmi in analizirani glede na indeks telesne mase (ITM), spol in starost. Statistična obdelava je bila izvedena v programu SPSS 29.0. Statistična značilnost je bila določena pri p = 0,05. Rezultati: Statistično značilna razlika med metodama je bila ugotovljena v nivoju PSC7 (p &lt; 0,001; α = 0,05), medtem ko je v nivoju PSL3 ni (p = 0,252). Sagitalna indeksa dobro korelirata (ICC = 0,864). Prav tako je izračunan interval zaupanja za meritve s svinčnico znotraj intervala zaupanja normativnih vrednosti (NV), ki je enak za oba nivoja meritev (NV = 39,9 ± 16,7 mm; PSC7 = 37,68–48,03 mm in PSL3 = 32,98–41,02 mm). Razprava in sklep: Rezultati so pokazali dobro primerljivost med metodama. Statistično značilne razlike so bile le pri meritvah v cervikalnem nivoju. ITM in starost nista vplivala na meritve, razlike med spoloma pa so se pokazale v cervikalnem nivoju. Ugotavljamo, da bi bila za boljšo primerljivost z drugimi študijami potrebna standardizacija položaja preiskovancev in protokolov merjenja. Ugotovitve potrjujejo pomen uporabe neinvazivnih metod in prednosti kombinacije obeh pristopov za oceno telesne drže, predvsem otrok in mladostnikov.</dc:description><dc:publisher>M. Matičič</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-02-17 12:34:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13179</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.711:61-053.6(043.5)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 268731651</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
