<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv socialnih omrežij na razvoj motenj hranjenja pri mladostnikih</dc:title><dc:creator>Pavalec,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Salkunič,	Šefik	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnje hranjenja</dc:subject><dc:subject>socialna omrežja</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>telesna samopodoba</dc:subject><dc:subject>vpliv medijev</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Motnje hranjenja so danes, predvsem med mlajšimi generacijami, zelo aktualni problem. Na njihov razvoj v veliki meri, s prikazom lepotnega ideala, ki sproži nezadovoljstvo z lastnim telesom, vplivajo socialna omrežja. Zaradi nastale slabe samopodobe se mladi začnejo posluževati slabih prehranjevalnih navad, kar velikokrat privede v razvoj motenj hranjenja. Metode: V teoretičnem delu je bila uporabljena metoda komparacije in deskriptivna metoda. Z izbranima metodama smo pregledali tujo in domačo znanstveno in strokovno literaturo. Po pregledu smo vso literaturo združili in jo podrobneje predstavili. Tudi v empiričnem delu sta bili uporabljeni metodi metoda komparacije in deskriptivna metoda. Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metodologija. V tem delu smo združili ugotovitve več prebranih člankov in jih predstavili v tabeli. Za postopek zbiranja člankov smo upodobili z diagramom PRISMA. Rezultati: Skupaj je bilo v diplomskem delu uporabljenih 83 virov, od tega v teoretičnem delu 65, v empiričnem delu pa 18. Ugotovili smo, da obstaja več načinov, s pomočjo katerih socialna omrežja vplivajo na nastanek motenj hranjenja. Motnje hranjenja se najpogosteje pojavijo pri mlajših populacijah in pri ženskem spolu. K razvoju v veliki meri doprinesejo telesni ideali na socialnih omrežjih in slaba samopodoba. Razprava: Po analizi vse prebrane literature, člankov in raziskav smo potrdili svoja pričakovanja o povezanosti socialnih omrežij z razvojem motenj hranjenja pri mladih. V empiričnem delu je bila uporabljena v večini tuja literatura, saj raziskav na domačih tleh nismo zasledili. Zato menimo, da bi se moralo bolj raziskati tudi področje problematike motenj hranjenja med slovenskimi mladostniki.</dc:description><dc:publisher>S. Pavalec</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-02-26 09:00:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13230</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.89-008.441-053.6(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 269700611</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
