Instrumentalnost in avtonomnost postjugoslovanskega filmaČakalić, Aleš (Avtor) Štrajn, Darko (Mentor) postjugoslovanski filminstrumentalnostavtonomnostrazpad Jugoslavijeumetniške resnicepostjugoslovanski črni filmPostjugoslovanski film opredeljujem kot korpus filmskih del, ki se ukvarjajo z vprašanji razpada Jugoslavije, njegovih družbenih posledic ali mednacionalnih odnosov v nekdanji skupni državi, ki so na nasilni razpad države vplivali. V postjugoslovanskem filmu prepoznam dva načina razumevanja umetniškega ustvarjanja in izjavljanja: instrumentalno linijo, ki filme podredi vlogi prenašanja političnih in ideoloških sporočil, ter avtonomno linijo, v kateri si ustvarjalci vzamejo pravico do svobodnega umetniškega izražanja, kar – v skladu s spoznanji sodobne filozofije umetnosti – generira avtentične umetniške resnice. Osrednje raziskovalno vprašanje te disertacije je, katere umetniške resnice generira avtonomni postjugoslovanski film. Krvavi razpad Jugoslavije se ob tem izkaže za posledico delovanja hujskaškega nacionalizma, ki je po smrti predsednika Tita izkoristil pritajena mednacionalna sovraštva, jih s pomočjo servilnih režimskih medijev kanaliziral v vojno in jih uporabil za kovanje vojnega dobička; ob čemer so bili na vseh vpletenih straneh storjeni vojni zločini. Ugotovim, da je osrednji dogodek oz. badioujevska konfiguracija postjugoslovanskega filma sekvenca filmov, ki jo po zgledu jugoslovanskega filmskega »črnega vala« iz 60. in 70. let 20. stoletja poimenujem postjugoslovanski črni film.A. Čakalić20252026-03-10 10:50:46Doktorsko delo/naloga13277UDK: 791.3(043.3)COBISS_ID: 271103747sl