<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pravna zaščita otrok v primeru umetnega materinstva in očetovstva</dc:title><dc:creator>Šubic,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ahlin Doljak,	Sara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>umetno materinstvo</dc:subject><dc:subject>umetno očetovstvo</dc:subject><dc:subject>nadomestno materinstvo</dc:subject><dc:subject>darovanje spolnih celic</dc:subject><dc:subject>pravica do identitete</dc:subject><dc:subject>OBMP</dc:subject><dc:subject>asistirane reproduktivne tehnologije (ART)</dc:subject><dc:subject>otrokove pravice</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava pravno zaščito otrok v primeru umetnega materinstva in očetovstva. Poseben poudarek je na pravnih, etičnih in mednarodnopravnih vprašanjih, ki izhajajo iz postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, med katere sodijo nadomestno materinstvo, darovanje spolnih celic in posmrtno starševstvo. Namen dela je celovito analizirati slovensko zakonodajo in njen odnos do sodobnih reproduktivnih praks ter oceniti, ali otroci v obstoječi ureditvi uživajo ustrezno raven pravnega varstva, predvsem glede identitete, starševskih vezi in pravnega statusa. Pri raziskavi so uporabljene deskriptivna, normativna, primerjalno-pravna in analitična metoda ter pregled sodne prakse, zlasti odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki pomembno vplivajo na oblikovanje standardov varstva otrokovih pravic. Ugotovitve kažejo na več ključnih pomanjkljivosti slovenske ureditve: prepoved nadomestnega materinstva, popolno anonimnost darovalcev spolnih celic in pomanjkanje učinkovitih postopkov za hitro urejanje starševstva v čezmejnih primerih. Primerjalna analiza izbranih držav EU in ZDA razkriva, da številni pravni sistemi postopoma opuščajo anonimno darovanje in uvajajo natančno regulirane oblike altruističnega nadomestnega materinstva. Pri tem vse bolj poudarjajo otrokovo pravico do identitete in stabilnost družinskih razmerij. Delo potrjuje, da slovenska zakonodaja zaostaja za mednarodnimi trendi in sodno prakso ter ne zagotavlja vedno učinkovitega varstva koristi otroka, zlasti v primerih kolizije pravnih redov ali razlik med biološkim, genetskim in socialnim starševstvom. Izvirnost dela je v celovitem pristopu, ki obravnava otroka kot osrednjega nosilca pravic. Raziskava ponuja sistemsko utemeljene predloge zakonodajnih izboljšav ter poudarja potrebo po večji uskladitvi nacionalnega in mednarodnega pravnega okvira.</dc:description><dc:publisher>L. Šubic</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-14 12:27:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13804</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 34(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 277125379</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
