<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Genocid v Ukrajini?</dc:title><dc:creator>Peroša,	Polona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Ernest	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>genocid</dc:subject><dc:subject>Ukrajina</dc:subject><dc:subject>Rusija</dc:subject><dc:subject>mednarodno pravo</dc:subject><dc:subject>dolus specialis</dc:subject><dc:subject>Konvencija o genocidu</dc:subject><dc:subject>vojna agresija</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo z naslovom Genocid v Ukrajini obravnava ključno pravno vprašanje, ali vojaška agresija in ravnanja Ruske federacije v sedanjem oboroženem konfliktu v Ukrajini izpolnjujejo pogoje za kvalifikacijo genocida po mednarodnem pravu, predvsem po Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948. Delo se osredotoča na analizo bistvenih elementov genocida, med katerimi je odločilen obstoj posebnega namena (dolus specialis), saj prav ta določa razliko med genocidom in drugimi hudimi zločini, kot sta zločin proti človečnosti ali vojni zločin. Raziskava vključuje pregled sodne prakse Meddržavnega sodišča (ICJ), Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) in ad hoc tribunalov za nekdanjo Jugoslavijo in Ruando, pri čemer se podrobno preučuje, kako so ta sodišča razlagala pojem genocida in katere dokazne standarde so postavila za ugotovitev posebnega namena. V tem okviru naloga analizira aktualne dogodke v Ukrajini, vključno z množičnimi uboji civilistov, prisilnimi deportacijami, napadi na kulturno identiteto ter sistematičnim uničevanjem osnovnih pogojev za življenje ukrajinskega naroda. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, ali ti dogodki predstavljajo kazniva dejanja genocida ali pa jih je mogoče subsumirati zgolj pod druge oblike mednarodnih zločinov. Poleg tega se obravnavajo odzivi mednarodnih organizacij, kot so OZN, OVSE, Svet Evrope in Evropska unija, ter njihova pravna stališča glede obstoja genocida. Delo upošteva tudi slovensko zakonodajo in njen odnos do mednarodnih obveznosti, pri čemer se zastavlja vprašanje, kakšno vlogo imajo nacionalni pravosodni organi pri pregonu genocida, storjenega zunaj slovenskega ozemlja. V zaključku naloga poudarja pomen učinkovitega pravnega odziva mednarodne skupnosti in opozarja na nevarnost pravne praznine, če bi dejanja v Ukrajini ostala nekvalificirana kot genocid, kljub temu da kažejo številne znake tega najhujšega mednarodnega zločina. Namen dela je tako prispevati k jasnejšemu razumevanju, ali se genocid v Ukrajini dogaja danes, ter ponuditi pravne argumente za nujnost preventivnega in represivnega ukrepanja na globalni ravni.</dc:description><dc:publisher>P. Peroša</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-14 12:38:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13807</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 34(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 273603587</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
