<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pomen prepoznavanja težav v duševnem zdravju pri pacientu s KOPB s strani izvajalcev zdravstvene nege</dc:title><dc:creator>Topalović,	Erna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lapanja,	Aljoša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>KOPB</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>depresija</dc:subject><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Kronična obstruktivna pljučna bolezen je pogosta bolezen dihal, za katero so značilne nepovratna zapora dihal in trajne težave z dihanjem. Pri kronični obstruktivni pljučni bolezni so pogoste tudi duševne motnje, kot sta depresija in anksioznost, ki imata velik vpliv na potek bolezni. Vplivata na fizično delovanje, zasoplost, kakovost življenja, stopnjo poslabšanja bolezni, uporabo zdravstvenih storitev, dolžino hospitalizacij, stopnji ponovne hospitalizacije in smrtnosti. Pacienti, ki imajo sočasno tudi  težave v duševnem zdravju, težje obvladajo simptome bolezni in so manj telesno aktivni. Za učinkovito zdravljenje kronične obstruktivne pljučne bolezni je pomembna celostna obravnava, kar vključuje tudi psihološko zdravljenje.

Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik. Raziskava je potekala na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. V raziskavo je bilo vključenih 109 izvajalcev zdravstvene nege.

Rezultati: Večina anketiranih izvajalcev v zdravstveni negi se strinja, da sta najpogostejša simptoma pri pacientu s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in težavami v duševnem zdravju utrujenost in pomanjkanje energije. 95 % (104) anketirancev je odgovorilo, da je redno spremljanje napredka duševnega zdravja izjemno pomembno. 92 % (100) anketirancev se najpogosteje posvetuje z zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem, ko pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo opazijo možne znake duševnih motenj. 51 % (56) anketirancev se pogosto posvetuje s strokovnjaki s področja duševnega zdravja, kot so psihiatri ali psihologi. 87 % (95) anketirancev meni, da je najpogostejša strategija, ki se uporablja za izboljšanje duševnega zdravja pacientov, spodbujanje telesne aktivnosti. Poleg tega raziskava kaže, da 61 % (66) anketirancev redno spremlja simptome duševnega zdravja pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. 96 % (105) anketirancev se strinja, da je pri komunikaciji s pacienti s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in duševnimi težavami najpomembnejše ustvariti zaupanje in pripravljenost za sodelovanje, 96 % (104) anketirancev pa se strinja, da je pomembno postavljanje odprtih vprašanj, ki spodbujajo pogovor. 66 % (72) anketirancev najpogosteje uporablja lestvico za oceno utrujenosti pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo.

Razprava: Raziskava je pokazala, da pacienti s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in težavami v duševnem zdravju pogosto doživljajo simptome, kot so utrujenost, pomanjkanje energije, težave s spanjem, strah pred izgubo nadzora, spremembe v apetitu, panični napadi in občutek praznine. Najpogostejši znak teh motenj je utrujenost. Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri izbiri učinkovitih pristopov za obravnavo pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in duševnimi težavami. Raziskava je pokazala, da se večina anketiranih strinja o pomenu rednega spremljanja duševnega zdravja in napredka. Ko opazijo znake duševnih motenj, se pogosto posvetujejo z zdravnikom ali strokovnjaki za duševno zdravje. Najpogostejša strategija za izboljšanje duševnega zdravja pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo je spodbujanje telesne aktivnosti. Anketirani izvajalci zdravstvene nege prav tako redno spremljajo simptome duševnega zdravja teh pacientov. Komunikacija s pacienti je ključna, pri čemer so zaupanje in odprta vprašanja najpomembnejša za spodbujanje sodelovanja. Večina anketiranih izvajalcev zdravstvene nege uporablja lestvico za oceno utrujenosti pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-02 15:27:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13937</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 24901</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 272705795</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
