Pravni vidik evtanazije v Republiki Sloveniji v primerjavi z državami z liberalno in konzervativno ureditvijoPeterle, Svjetlana (Avtor) Kralj, Zdenka (Mentor) evtanazijasamomorSlovenijazdravstvo.Teoretična izhodišča: Evtanazija je pospešitev smrti pacienta z namenom olajšanja neznosnega trpljenja. Vključuje različne oblike, kot so prostovoljna, prisilna, aktivna in pasivna evtanazija, pri čemer je aktivna prostovoljna evtanazija najpogosteje obravnavana. Pomembna je razmejitev med evtanazijo, samomorom z zdravniško pomočjo in zdravljenjem z dvojnim učinkom. V Sloveniji evtanazija ni zakonsko dovoljena, dovoljena pa je pasivna oblika opustitve nepotrebnega zdravljenja, medtem ko so po svetu nekatere države evtanazijo in pomoč pri samomoru regulirale z zakonom ob strogih pogojih in ob nadzoru. Metode: Uporabljen je bil kvalitativen raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz PubMed in dLib. Rezultati: Rezultati intervjujev kažejo, da zdravstveni delavci evtanazijo večinoma razumejo kot zavestno in aktivno dejanje za končanje neznosnega trpljenja, pri čemer jasno ločujejo med evtanazijo in pomočjo pri samomoru. Večina intervjuvanih se zaveda, da je evtanazija v Sloveniji pravno prepovedana, dovoljena pa je pasivna opustitev zdravljenja ob upoštevanju pacientove volje. Intervjuvani izražajo zadržanost do legalizacije evtanazije, predvsem zaradi etičnih dilem, možnosti zlorab in povečane odgovornosti zdravstvenega osebja. Se posebej izpostavljajo ranljivost starejših in hudo bolnih pacientov ter potrebo po jasnih pravnih in etičnih smernicah. Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da je evtanazija med zdravstvenimi delavci razumljena kot izjemno občutljivo in kompleksno vprašanje, kjer se prepletajo pravni, etični in osebni vidiki. Zadržan odnos do njene legalizacije kaze na strah pred normalizacijo smrti kot rešitve ter na skrb za zaščito pacientovega dostojanstva in avtonomije. Rezultati med drugim poudarjajo pomen kakovostne paliativne oskrbe kot alternative evtanaziji. Razprava odpira potrebo po širšem družbenem dialogu, dodatnem izobraževanju zdravstvenih delavcev in jasnejši zakonodajni ureditvi.20262026-06-02 15:47:47Diplomsko delo/naloga13944VisID: 24917COBISS_ID: 273111555sl