<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Paliativna oskrba starejših v institucionalnem varstvu: perspektive diplomiranih in srednji medicinskih sester v Dolenjski in Posavski regiji</dc:title><dc:creator>Tratar,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Leskovic,	Ljiljana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>paliativna oskrba</dc:subject><dc:subject>domovi za starejše</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>znanje</dc:subject><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:subject>zaznane ovire.</dc:subject><dc:description>Paliativna oskrba predstavlja pomemben del celostne obravnave starejših v domovih za starejše, kjer se medicinske sestre pri svojem delu soočajo s številnimi strokovnimi, organizacijskimi in čustvenimi izzivi. Namen raziskave je bil ugotoviti raven znanja, stališča, zaznano pripravljenost ter zaznane ovire pri izvajanju paliativne oskrbe ter preveriti, ali med diplomiranimi in srednjimi medicinskimi sestrami obstajajo razlike na teh področjih.
Raziskava je temeljila na mešanem raziskovalnem pristopu. Kvantitativni del raziskave je vključeval anketiranje 98 srednjih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ter diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenikov, zaposlenih v devetih domovih za starejše na območju Dolenjske in Posavja. Podatke smo analizirali z uporabo opisne in inferencialne statistike. Kvalitativni del raziskave je obsegal 18 polstrukturiranih intervjujev, ki so omogočili poglobljen vpogled v izkušnje in stališča udeležencev. Intervjuje smo analizirali z metodo analize vsebine, pri čemer smo s pomočjo kodiranja oblikovali tematske sklope in kategorije.
Rezultati kažejo, da dokončana izobrazba pomembno vpliva na samooceno znanja, stališča ter zaznano pripravljenost za izvajanje paliativne oskrbe. Ugotovljena je bila statistično značilna povezanost med višjo samooceno znanja in bolj pozitivnimi stališči do paliativne oskrbe. Razlike v zaznavanju ovir med skupinama niso bile potrjene, kar kaže, da so najpogostejše ovire verjetno povezane z organizacijskimi in sistemskimi dejavniki v delovnem okolju. Kvalitativni rezultati so pokazali, da srednje medicinske sestre pogosteje izpostavljajo čustveno obremenjenost neposredne oskrbe, diplomirane medicinske sestre pa poudarjajo predvsem strokovne in organizacijske vidike paliativne obravnave.
Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen kontinuiranega izobraževanja ter krepitve organizacijske in psihosocialne podpore zaposlenim, saj lahko le ustrezno usposobljeni in podprti zdravstveni delavci zagotavljajo kakovostno paliativno oskrbo v domovih za starejše.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-02 19:48:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13956</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 24952</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
