<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>VLOGA IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE PRI ŠOKOVNIH STANJIH</dc:title><dc:creator>Lekše,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rakuša Krašovec,	Kristina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Šok</dc:subject><dc:subject>šokovna stanja</dc:subject><dc:subject>izvajalci zdravstvene nege</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega.</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Šok je akutno, življenjsko ogrožajoče stanje, pri katerem pride do nezadostne perfuzije tkiv in posledično motene oskrbe s kisikom, kar vodi v okvaro organov in posledično v smrt pacienta. Šok delimo na štiri kategorije, hipovolemični, kardiogeni distributivni in obstruktivni šok. Zaradi hitrega napredovanja stanja sta ključnega pomena zgodnje prepoznavanje znakov ter pravočasno in ustrezno ukrepanje. Izvajalci zdravstvene nege imajo pri tem pomembno vlogo, saj prvi prepoznajo spremembe v pacientovem stanju in sodelujejo pri izvajanju nujnih intervencij. Namen raziskave je preučiti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri šokovnih stanjih.

Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika, namenjenega izvajalcem zdravstvene nege. Uporabljen je bil priložnostni vzorec, v raziskavi pa sta sodelovala 102 anketiranca. Pri pripravi teoretičnega dela diplomske naloge smo uporabili primarne in sekundarne vire strokovne ter znanstvene literature.

Rezultati: V raziskavi sta sodelovala 102 anketiranca. Med njimi jih je imelo 44 % srednješolsko izobrazbo (zdravstveni tehniki in srednje medicinske sestre), 47 % visokošolsko izobrazbo (diplomirane medicinske sestre oziroma diplomirani zdravstveniki) in 7 % drugo stopnjo visokošolske izobrazbe (magistrica zdravstvene nege in magister zdravstvene nege). Več kot polovica anketiranih je bila zaposlena na kirurškem oddelku. Rezultati raziskave kažejo, da imajo izvajalci zdravstvene nege dobro znanje o ukrepanju pri pacientu v šokovnem stanju, vendar se pojavljajo določene pomanjkljivosti pri poznavanju patofiziologije šoka. Ugotovili smo, da bi izvajalci zdravstvene nege potrebovali dodatna strokovna izobraževanja in usposabljanja s področja šokovnih stanj, predvsem z namenom nadgradnje teoretičnega znanja in izboljšanja praktičnih kompetenc pri obravnavi pacientov v kritičnem stanju.

Razprava: Za izvajalce zdravstvene nege je pomembno, da imajo dovolj znanja o šokovnih stanjih in izvajanju ukrepov pri šoku, saj se, kot je razvidno iz raziskave, več kot polovica redko srečuje s takimi stanji. Izvajalci zdravstvene nege morajo delovati znotraj tima zdravstvene nege, morajo biti sposobni hitrega ukrepanja, da izboljšajo izid zdravljenja pacienta.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-02 08:22:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14138</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25220</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
