<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba brezpilotnih zrakoplovov v policijske namene in zakonske omejitve</dc:title><dc:creator>Mežnarič,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dvojmoč,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>brezpilotni zrakoplovi</dc:subject><dc:subject>policija</dc:subject><dc:subject>varstvo zasebnosti</dc:subject><dc:subject>sorazmernost</dc:subject><dc:subject>harmonizacija pravil EU</dc:subject><dc:subject>zakonodaja</dc:subject><dc:subject>varnost</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava pravno ureditev uporabe brezpilotnih zrakoplovov v policijske namene v Sloveniji in Belgiji ter analizira vpliv teh ureditev na operativno delovanje policije in varstvo temeljnih pravic posameznika. Raziskava izhaja iz spoznanja, da hiter tehnološki razvoj brezpilotnih sistemov odpira nova varnostna, pravna in etična vprašanja zlasti glede zakonitosti, sorazmernosti in nadzora nad posegi v zasebnost. Namen raziskave je bil primerjalno proučiti pravni okvir obeh držav, oceniti njegovo učinkovitost z vidika varnosti in varstva osebnih podatkov ter analizirati vpliv pravnih pristopov na operativne postopke policije. Raziskava temelji na kombinaciji pravne analize nacionalne in evropske zakonodaje, primerjalno-pravnega pristopa ter empirične metode polstrukturiranih intervjujev s strokovnima predstavnikoma obeh policijskih sistemov. Ugotovitve kažejo, da se slovenski in belgijski model razlikujeta predvsem v regulatorni filozofiji. Belgijski sistem temelji na specializirani regulaciji in formaliziranem upravljanju tveganj z večnivojskim institucionalnim nadzorom, medtem ko slovenski model uporabo brezpilotnih zrakoplovov integrira v obstoječi sistem policijskih pooblastil ter poudarja ustavnopravno zadržanost in načelo sorazmernosti. Razlike v pravni ureditvi se neposredno odražajo v operativni praksi in obsegu preventivne uporabe tehnologije. Raziskava še ugotavlja, da evropski letalski pravni okvir zagotavlja tehnično harmonizacijo, medtem ko policijsko operativni vidik ostaja v pristojnosti držav članic. Popolna unifikacija ni realna, možna pa je postopna konvergenca minimalnih standardov. Delo prispeva k poglobljenemu razumevanju razmerja med tehnološkim razvojem, varnostjo in varstvom človekovih pravic ter ponuja usmeritve za nadaljnji razvoj zakonite in sorazmerne uporabe brezpilotnih zrakoplovov v policijskih postopkih.</dc:description><dc:publisher>B. Mežnarič</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-13 09:18:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14218</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 351.74:629.7.063</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 282498051</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
