Vpliv rusko-ukrajinskega konflikta na sistem finančnih podpor v kmetijstvuMele, Marko (Avtor) Justinek, Gorazd (Mentor) skupna kmetijska politikarusko-ukrajinski konfliktfinančne podporerazvoj podeželjadržavne pomočiukrep M22kmetijstvokrizni ukrepiMagistrsko delo obravnava vpliv rusko-ukrajinskega konflikta na sistem finančnih podpor v kmetijstvu v EU in Sloveniji. Posebni poudarek namenja sposobnosti prilagoditve skupne kmetijske politike in nacionalnim ukrepom za blaženje posledic krize. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako je vojna v Ukrajini vplivala na kmetijsko politiko, predvsem na področju finančnih pomoči kmetijstvu, ter oceniti uspešnost izbranega ukrepa izredne začasne podpore kmetom in MSP (ukrep M22). Raziskava je temeljila na kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih metod, pri čemer so bili preučeni različni pravni akti EU in nacionalni predpisi, programski dokumenti ter empirični podatki o dodeljenih sredstvih in upravičencih. V okviru empiričnega dela so bili analizirani podatki o izvedbi ukrepa M22 v Sloveniji in izvedena primerjalna analiza s podobnim ukrepom, ki ga je v istem letu izvedla Hrvaška. Ugotovljeno je bilo, da je rusko-ukrajinski konflikt na ravni EU povzročil pomembne prilagoditve v okviru SKP in s tem omogočil večjo prilagodljivost pri uporabi neporabljenih sredstev PRP 2014–2020. Prav tako so bili z začasnimi kriznimi okviri državnih pomoči narejeni določeni odmiki od strogih pravil državnih pomoči, ki izhajajo iz PDEU, kar je državam članicam omogočilo hitrejši odziv na krizo, saj se je trajanje postopkov odobritve državne pomoči s strani EK bistveno skrajšalo. Na nacionalni ravni pa je Slovenija uvedla vrsto finančnih ukrepov, s katerimi je pridelovalcem in predelovalcem v kmetijskem sektorju izplačala dobrih 37 milijonov evrov pomoči, od katerih je kar 77 % zagotovila iz nacionalnega proračuna. Ob tem je analiza ukrepa M22 pokazala relativno visoko stopnjo realizacije v delu, ki se nanaša na pomoč kmetijskim gospodarstvom, medtem ko je bila vključenost MSP bistveno nižja. Prav tako je bilo ugotovljeno, da regionalna porazdelitev sredstev v veliki meri sledi strukturnim značilnostim kmetijskega sektorja. Raziskava prispeva k celovitejšemu razumevanju delovanja sistema finančnih podpor v kmetijstvu v kriznih razmerah, saj združuje pravno, programsko in empirično analizo. Dodatno vrednost prinaša primerjalna analiza s Hrvaško, ki je izpostavila pomen nacionalnih pristopov pri uspešnosti ukrepov.M. Mele20262026-07-13 09:46:16Magistrsko delo/naloga14224UDK: 338.43:355.01(470+571:477)COBISS_ID: 282545667sl