<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ekskluzija v kazenskem postopku</dc:title><dc:creator>Tomažič,	Polona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Erbežnik,	Anže	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>človekove pravice</dc:subject><dc:subject>kazenski postopek</dc:subject><dc:subject>ekskluzija</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:subject>bolonjski program</dc:subject><dc:description>Človekove pravice in temeljne svoboščine predstavljajo temelj vsake moderne demokratične pravne države. Spoštovati jih je potrebno tudi v kazenskem postopku. Da bi varovali pravice posameznika pred nezakonitimi posegi države v kazenskem postopku na učinkovit način, poznamo institut izločitve nedovoljenih dokazov. Kot nedovoljene dokaze opredeljujemo dokaze, ki jih je država pridobila s posegom v pravice posameznika, ki jih je pri tem kršila na način, ki ni predviden z zakonom, ustavo ali drugim mednarodnim aktom. Institut izločitve dokazov ali ekskluzija izvira iz anglosaškega, akuzatornega sistema kazenskega postopka, iz Združenih držav Amerike. Tamkajšnje Vrhovno sodišče je z bogato sodno prakso dobro razvilo institut ekskluzije ter izjeme od le-te. Sistem izločitev nedopustnih dokazov iz kazenskega postopka smo prevzeli tudi v Sloveniji. To velja tako za postopke, ki nimajo posebnih tujih elementov, kot za te, ki ga imajo. Včasih se pokaže potreba po tem, da se v postopku, ki poteka v Republiki Sloveniji, uporabi dokaze, ki so bili pridobljeni v tujini. Ker slovenska zakonodaj izrecnih pravil za tovrstne dokaze nima, obstaja vprašanje obravnave in dopustnosti takih dokazov v slovenskem kazenskem postopku. Za primere z mednarodnim elementom je na ravni Evropske Unije več uredb in direktiv, ki bolj ali manj dobro urejajo področji kot sta pridobivanje dokazov in varovanje pravic posameznika v postopku. Največja ovira pri učinkoviti uporabi teh aktov tudi v praksi je predvsem razlika v standardih varovanja človekovih pravic in kavtelami med različnimi državami članicami. Ko govorimo o varstvu človekovih pravic, ne moremo mimo Evropskega sodišča za človekove pravice. Ta s svojo sodno prakso skrbi, da so na podlagi Evropske konvencije človekovih pravic te v postopkih spoštovane. Konvencija pa je tudi minimum za interpretacijo Listine EU o temeljnih pravicah.</dc:description><dc:publisher>[P. Tomažič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2019-02-04 11:51:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>5473</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 342.7:343.11(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2053181110</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
