<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ovire pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi pri prehajanju zunanje Schengenske meje</dc:title><dc:creator>Tomc,	Bojan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vehovar,	Urban	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>trgovina z ljudmi</dc:subject><dc:subject>migracije</dc:subject><dc:subject>človekove pravice</dc:subject><dc:subject>prisilno delo</dc:subject><dc:subject>prostitucija</dc:subject><dc:subject>schengenska meja</dc:subject><dc:subject>svoboda gibanja</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je odkriti ovire pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi, in sicer oseb, ki se znajdejo v policijskih postopkih pri prehajanju zunanje schengenske meje, oziroma v okviru izvajanja nalog s področja tujske problematike. Naloga je usmerjena v ugotavljanje, ali imajo policisti, ki izvajajo naloge na omenjenem področju, zadostno znanje, da lahko razlikujejo med pojavoma trgovine z ljudmi in tihotapstva ljudi ter s tem povezanega prepoznavanja (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi, kot tudi ugotavljanje, s katerimi težavami/ovirami se srečujejo policisti pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi.
Naloga je sestavljena iz petih poglavij. Po uvodu v prvem poglavju sledi drugo poglavje, v katerem so predstavljeni pogoji prehajanja zunanje schengenske meje in bivanja na območju schengenskih držav ter vzroki preseljevanja. Sledi opredelitev trgovine z ljudmi, vključno s pojavnimi oblikami in vzroki za ta družbeni pojav. V drugem poglavju je tudi opredeljena razlika med trgovino z ljudmi in tihotapstvom ljudi, pravne opredelitve trgovine z ljudmi v mednarodnih in nacionalnih dokumentih ter statistični podatki o trgovini z ljudmi v mednarodnem prostoru in na območju Republike Slovenije. V tretjem poglavju so predstavljeni kazalniki prepoznave žrtev trgovine z ljudmi in njihovih storilcev ter dve sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice ter sodna praksa s področja trgovine z ljudmi v Republiki Sloveniji. Četrto poglavje obravnava empirični del naloge, v katerem je opredeljen raziskovalni problem, metodologija raziskovanja, zbiranje in analiza podatkov ter interpretacija rezultatov. V petem poglavju pa so predstavljene ugotovitev raziskave. Za odgovor na raziskovalna vprašanja je bilo izvedenih deset intervjujev s policisti, ki izvajajo naloge na področju varovanja schengenske meje in nadzora zakonitosti bivanja tujcev v državi. Opravljeni intervjuji so pokazali, da je v usposobljenosti prepoznave žrtve trgovine z ljudmi največja težava. Policisti so sami izrazili, da imajo premalo znanja s tega področja dela za uspešno prepoznavanje žrtev omenjenega kaznivega dejana. Prav tako je bilo izpostavljeno, da bi morali nadrejeni zaposleni in službe bolj usmerjati policiste k prepoznavanju tega problema.</dc:description><dc:publisher>[B. Tomc]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2021-06-15 09:28:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>7739</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 314.15:343.43(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1024639809</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
