Iskanje ženske identitete skozi prakso orientalskega plesaGnezda Šuligoj, Ivica (Avtor) Adam, Alja (Mentor) identitetaorientalski plessamorealizacijatelesna prvinskostmnogoterostsubjektČlovek veliko časa svojega življenja posveča iskanju samega sebe. Svoj osebni proces samoiskanja, ki je vezan na specifičen položaj, ki ga imam v družbi kot ženska, sem poglobila in na novo definirala skozi prakso orientalskega plesa. Orientalski ples je ples druge kulture – kulture Bližnjega vzhoda, vendar je skozi zgodovino postal univerzalen, ker se ga učijo in ga plešejo ženske po vsem svetu, od Amerike na zahodu, Finske na severu ter Kitajske in Japonske na vzhodu. Zakaj takšna popularnost in razširjenost po vsem svetu? Naša (zahodna) kultura in vzgoja od ženske zahtevata, da v vsakdanjem življenju sprejme številne vloge. Vse te vloge − od vloge matere, gospodinje, ljubice do vloge zaposlene ženske – ji jemljejo energijo in čas. Ženska v sodobni (slovenski) družbi pogosto trpi zaradi preobremenjenosti, ki je posledica neenakopravne delitve gospodinjskega dela − ženska opravi več gospodinjskega dela kot moški, sočasno pa je aktivna v službi in gradi kariero1 , zaradi česar ji zmanjkuje časa, da bi se posvečala samorealizaciji. S tem, ko ženske okrepijo svoj odnos do lastnega telesa, postanejo samozavestnejše in bolj odprte v komunikaciji do okolice. S tem procesom na nek način odkrivajo del svoje osebnosti in telesne prvinskosti. V magistrski nalogi potrdim, da ženskam, ki plešejo orientalski ples, slednje odpre nove dimenzije sprejemanja sebe kot subjekta in kot ženske v družbi. To naredim skozi analizo intervjujev z desetimi orientalskimi plesalkami v Sloveniji, s katerimi sem se pogovarjala o doživljanju in sprejemanju orientalskega plesa. Pri svojih razlagah črpam pojme iz feministične teorije Luce Irigaray in njene razprave o mnogoterosti in subjektivizaciji spola. Mnogoterost ženske identitete se v življenju oblikuje skozi različne vloge. Avtorica pravi (1985), da je ženska identiteta večplastna in izmuzljiva, pri tem pa poudarja, da nas v resnici ne bi smela zanimati končna oblika, torej identiteta kot fiksen pojav, temveč proces izgradnje oziroma nastajanja različnih identitetnih pozicij. Analiza intervjujev s plesalkami pokaže, da moramo žensko identiteto razumeti kot mnogoteri pojav − kot polje prepletanja različnih vidikov in mnenj, ki pa imajo neka skupna stičišča. [I. Gnezda Šuligoj]20132021-07-26 14:03:06Magistrsko delo/naloga7903UDK: 305-055.2:793.3(043.7)COBISS_ID: 1024625473sl