<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza samoocene učiteljev, ki poučujejo romske otroke na osnovnih šolah</dc:title><dc:creator>Dragan,	Magda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vehovar,	Urban	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Romi</dc:subject><dc:subject>romska skupnost</dc:subject><dc:subject>položaj romske skupnosti</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>poučevanje romskih učencev</dc:subject><dc:subject>vloga učiteljev</dc:subject><dc:subject>metode poučevanja</dc:subject><dc:subject>učni uspeh romskih učencev</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo se osredotočili na vlogo učiteljev pri poučevanju romskih otrok. 
Iskali smo odgovore na vprašanje, ali učitelji romskih otrok menijo, da je njihovo poučevanje 
v osnovni šoli uspešno. Želeli smo tudi poiskati močne in šibke točke usposobljenosti 
učiteljev ter morebitne rešitve, kako izboljšati njihovo usposobljenost, da bo poučevanje 
romskih otrok uspešnejše v smislu večje prisotnosti in učne uspešnosti. Tako smo subjektivno 
oceno učiteljev romskih učencev o svoji usposobljenosti merili s pomočjo intervjujev z 
devetimi učitelji na treh osnovnih šolah na Dolenjskem. 
V uvodnem delu predstavljamo izhodišča za raziskovanje, nato sledi šest konceptualnih 
zaokroženih poglavij. V drugem predstavljamo splošne značilnosti romske skupnosti in
pravno podlago, na kateri sloni njeno izobraževanje. V tretjem poglavju skušamo orisati 
dejavnike, ki vplivajo na učno uspešnost romskih otrok, in sicer bivalne razmere, pomen 
kulture in jezika ter vpliv družine na izobraževalni proces. V četrtem poglavju orišemo vlogo 
učiteljev, ki poučujejo romske otroke, vlogo romskih pomočnikov in model poučevanja na 
novomeški Osnovni šoli Bršljin kot primer dobre prakse. Peto poglavje je namenjeno 
empiričnemu delu, kvalitativni raziskavi, šesto pa raziskavo zaokrožuje, saj v njej 
predstavljamo njene zaključke. 
Z raziskavo ugotavljamo, da so učitelji za delo z romskimi učenci ustrezno izobraženi in svoje 
delo ocenjujejo kot uspešno, ob tem pa izpostavljajo, da za svoja prizadevanja niso ustrezno 
nagrajeni. Nadalje ugotavljamo, da na uspeh oziroma neuspeh romskih učencev pomembno 
vpliva okolje, iz katerega izhajajo, predvsem odnos njihovih staršev do šole in poučevanja. Če 
starši ne vidijo pomena v izobraževanju, potem tudi romski otroci šole ne obiskujejo redno in 
ne sodelujejo pri pouku, ne pišejo domačih nalog. Kot rešitev nakazujemo potrebe po 
aktivnem vključevanju staršev v proces izobraževanja romskih otrok, vključevanje Romov v 
predšolsko vzgojo in potrebo po načrtovanju drugačnih metod izobraževanja. Predvsem pa se 
je izkazalo, da brez skupnih prizadevanj ter spoštovanja in razumevanja tako države na eni kot 
tudi romske skupnosti na drugi strani boljših rezultatov na področju izobraževanja Romov ne 
bo.</dc:description><dc:publisher>[M. Dragan]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2021-07-26 14:43:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>7912</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316.35(=214.58):376(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1024504385</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
