<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odzivi potrošnikov na zunanje oglaševanje na primeru uporabe oglasnih sporočil izdelanih s tehnologijo lentikularnega tiska</dc:title><dc:creator>Kovačič,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rek,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>lentikularni tisk</dc:subject><dc:subject>učinkovitost</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>oglaševanje</dc:subject><dc:subject>spol</dc:subject><dc:subject>starost</dc:subject><dc:description>V doktorski disertaciji smo raziskali razlike v odzivih potrošnikov na oglasna sporočila v 
zunanjem oglaševanju tiskana z lentikularno (3D) in klasično (2D) tehniko tiska. Raziskave 
na področju lentikularnega oglaševanja so zelo redke, zato je bilo potrebno razviti 
raziskovalni model za primerjalno merjenje učinkov zunanjega oglaševanja. Doktorska 
disertacija tako zajema teoretični del, katerega osnova je analitični pregled obstoječe 
akademske literature in znanosti na področju oglaševanja. V okviru preučevanja učinkov 
oglaševanja disertacija poglobljeno analizira teoretične modele procesiranja oglaševalskih 
sporočil. Temelj teoretičnega dela predstavlja izbrani procesno hierarhični model obnašanja 
potrošnikov. Le-ta postavlja vlogo emocij v ospredje in omogoča, da primerjamo odzive na 
dva vsebinsko enaka oglasa tiskana z različnima tehnikama tiska. 
Natančen pregled literature nam je omogočil analizo potencialno mogočih tehnik merjenja 
učinkov oglaševanja, ki jih razvrščamo v skupino samoevalvacijskih metod, ekonometričnih 
študij in avtonomnih merjenj. V teoretičnem okviru so prikazane prednosti in slabosti 
posameznih tehnik, ki jasno nakazujejo izgradnjo kompleksne integrirane večstopenjske 
metodologije merjenja tako racionalne komponente kot tudi emotivne komponente odziva na 
oglasna sporočila. V okviru raziskovalnih možnosti je sestavljen raziskovalni model treh med 
seboj neodvisno izvedenih raziskav, ki vključuje besedno samoevalvacijsko tehniko, vizualno 
samoevalvacijsko tehniko in avtonomno tehniko. Podlaga za merjenje so lestvica CASC, 
lestvica SAM, nakupna namera in merjenje pozornosti z opazovanjem. Uporabljena je bila 
kvantitativna statistična analiza, ki pa je obsegala tako preproste kot zelo zapletene 
parametrične teste, neparametrične teste in analizo zanesljivosti ocenjevalcev. Glede na to, da 
analiziramo odzive potrošnikov izključno na vizualne dražljaje, je bila opravljena tudi 
kontrolna analiza vpliva korekcije vida, ki je pokazala, da le-ta ne vpliva na ocenjevanje niti 
klasično tiskanih (2D) niti lentikularno tiskanih oglasov (3D). 
Rezultati potrjujejo zastavljene hipoteze glede boljše učinkovitosti 3D lentikularno tiskanih 
oglasov v primerjavi s klasično 2D tiskanimi oglasi v zunanjem oglaševanju. Raziskave 
odlikujejo veliki vzorci, ki so omogočili, da dokažemo statistično značilne razlike v korist 
učinkovitosti lentikularne tehnike tiska tudi za večino izbranih demografskih podskupin. V 
analizi smo uspeli primerjati tudi posamezne segmente glede na spol in starostne skupine med 
seboj. Rezultati pridobljeni v raziskovalnem modelu nedvomno govorijo v prid večji 
učinkovitosti oglasov tiskanih z lentikularno tehniko, zato sklepno poglavje zaključujemo z 
etičnimi pomisleki vpeljave nove tehnologije tiska. </dc:description><dc:publisher>[A. Kovačič]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2021-07-28 13:15:01</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>8033</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 659.1:005.336.1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1024605505</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
