<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Bosna in Hercegovina</dc:title><dc:creator>Babić,	Borislav	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pinterič,	Uroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Bosna in Hercegovina</dc:subject><dc:subject>nacionalizem</dc:subject><dc:subject>Daytonski mirovni sporazum</dc:subject><dc:subject>mednarodna skupnost</dc:subject><dc:description>Razpad skupne drţave leta 1991, ki mu je sledila krvava vojna, je pustil za seboj v Bosni in 
Hercegovini skoraj sto tisoĉ mrtvih, veĉ kot milijon razseljenih prebivalcev, uniĉeno 
gospodarstvo in globoke delitve v druţbi, ki so vidne v vsakdanjem ţivljenju. Ĉeprav je po 
podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma mednarodna skupnost priĉakovala, da bo Bosna 
in Hercegovina zdruţena, demokratiĉna, veĉnacionalna in veĉ religijska politiĉna celota, bi 
danes, ko se bliţa sedemnajsta obletnica sklenitve miru, teţko dokazali, da ta deluje kot 
suverena drţava v pravem pomenu besede. Etniĉna in verska distanca treh narodov je veĉja, 
kot je bila pred zaĉetkom drţavljanske vojne, v drţavi ni temeljnega dogovora o njeni 
prihodnosti, velika veĉina Hrvatov in Srbov je ne doţivlja kot svojo domovino in je še vedno 
pod mednarodnim protektoratom. Nacionalizem je stalnica v vseh segmentih današnje druţbe. 
Najbolj pereĉe vprašanje za mednarodno skupnost in tri konstitutivne narode v Bosni in 
Hercegovini je, kako doseĉi medsebojni konsenz o prihodnosti drţave.
</dc:description><dc:publisher>[B. Babić]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2021-07-28 15:52:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>8064</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 323(497.6)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1024483905</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
