<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ali dober ESS projekt lahko dvigne socialni in kulturni kapital Romov v Sloveniji?</dc:title><dc:creator>Horvat,	Sandi	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Makarovič,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Romi</dc:subject><dc:subject>ESS projekti</dc:subject><dc:subject>učna pomoč</dc:subject><dc:subject>učni uspeh</dc:subject><dc:subject>socialni kapital Romov</dc:subject><dc:subject>kulturni kapital Romov</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga se nanaša na vprašanje v kolikšni meri, če sploh, lahko dobro zastavljen 
projekt Evropskega socialnega sklada (ESS) za Rome dvigne njihov socialni in kulturni 
kapital z izvajanjem različnih aktivnosti (predvsem učne pomoči) za romske otroke in
mladino. 
Stereotipno razmišljanje o Romih v Sloveniji je takšno, da so Romi neizobražena skupnost in 
po večini brezposelni. Zaradi tovrstnega razmišljanja tudi domneva, da bi naj romski učenci v 
šoli imeli veliko težav z osvajanjem učne snovi. Ne glede na stereotipe je romska kultura zelo 
razširjena in znana, tako v Sloveniji, kakor po svetu. 
Podrobneje sem raziskal do sedaj edina tovrstna projekta na področju izobraževanja za Rome 
v Sloveniji in sicer projekt romskih pomočnikov (UVRVI I.) in Dvig socialnega in kulturnega 
kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti. V kolikšni meri v tako velikih 
projektih sodelujejo romske organizacije? Kako v takem primeru sestaviti tim ljudi (Romov) 
in finančni načrt organizacije za uspešno izvajanje ključne aktivnosti – učno pomoč učencem 
Romom?
Na to temo v Sloveniji še ni bilo veliko napisanega, o uspešnosti rezultatov pa lahko govorimo
samo, če tovrstni projekti potekajo vsaj nekaj let. V Sloveniji sta dosedanja ESS projekta za 
Rome na področju izobraževanja bila v večinski meri zastavljena kot izvajanje učne pomoči 
romskim učencem. Izvajale pa so se tudi aktivnosti za mladino in starše za bolj uspešnejše 
vključevanje v otrokov izobraževalni proces in samo družbo. Opravil sem tudi terensko delo 
intervjujev s starši romskih otrok, ki so bili nekaj let vključeni v učno pomoč v omenjenih 
projektih in s starši, ki svojih otrok niso vključili v aktivnosti omenjenih projektov. Na podlagi 
analize intervjujev bomo dobili odgovor na vprašanje ali so tovrstne aktivnosti res ključnega 
pomena pri dvigu otrokovega učnega uspeha in posledično boljše izobrazbe ter zaposlitve.</dc:description><dc:publisher>[S. Horvat]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2021-07-29 11:08:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>8099</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316.334:323.15(=214.58)(497.4):37</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1024650305</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
