<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Udeležba na volitvah v Republiki Sloveniji</dc:title><dc:creator>Zver,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič,	Matevž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>volitve</dc:subject><dc:subject>volilna udeležba</dc:subject><dc:subject>volilni sistemi</dc:subject><dc:subject>politični sistemi</dc:subject><dc:subject>demokracija</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Volilna udeležba je pomemben dejavnik stabilnosti in učinkovitosti vsakega demokratičnega 
političnega sistema. Zaupanje ljudi v demokracijo in osrednje demokratične ter državne 
ustanove vplivajo na udeležbo ljudi v političnih procesih. Pomemben vpliv ima tudi 
zadovoljstvo z delovanjem osrednjih političnih in državnih institucij. Problem nastane, ko je 
udeležba na volitvah, ki je torej posledica zaupanja in zadovoljstva z demokracijo (kar vpliva 
na stabilnost političnega sistema), izjemno nizka s trendom nadaljnjega upadanja. In tak primer
je Slovenija.
V Sloveniji beležimo upadanje udeležbe na vseh vrstah volitev od lokalnih, parlamentarnih, 
predsedniških do evropskih. To je sicer značilnost tudi v mnogih drugih državah, a je v 
primerjavi z njimi v Sloveniji padec neprimerno strmejši. Če smo bili še v devetdesetih letih 
Slovenci, kar se volilne udeležbe tiče, med bolj angažiranimi družbami v postkomunističnem 
svetu, tega zagotovo ni mogoče trditi za zadnje poldrugo desetletje. V Sloveniji udeležba pada 
hitreje kot v drugih državah, ki so v tem času bolj konsolidirale demokracijo. Če politični sistem 
ne uspe mobilizirati večjega dela socialnega kapitala, ki je na voljo, niti v času volitev, torej 
enkratnega političnega dogodka, je nekaj hudo narobe z njim. Ni dovolj, da krivdo za politično 
apatijo preprosto naprtimo državljanom in njihovi nizki demokratično-participativni kulturi. 
Ta nedvomno vpliva na participacijo, še zlasti v postkomunističnih državah, kjer so ljudem 
desetletja privzgajali drugačne politične vrednote. Toda dejstva, da Slovenci desetletja niso 
imeli demokratičnih volitev, se pravi demokratične prakse, ne smemo spregledati v nobeni 
analizi, saj to dejstvo samo deloma pojasnjuje nizko udeležbo slovenskih državljank in 
državljanov na volitvah. Razloge je treba iskati tudi v danih sistemskih okvirih.</dc:description><dc:publisher>[U. Zver]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2021-07-29 11:25:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>8110</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 324</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4604923</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
