<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odnosi med Slovenci in priseljenci iz Bosne in Hercegovine</dc:title><dc:creator>Sterle,	Almina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgornik,	Nevenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>migracije</dc:subject><dc:subject>priseljenci</dc:subject><dc:subject>novo okolje</dc:subject><dc:subject>jezik</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:description>V Sloveniji ţivi veliko potomcev priseljencev iz Bosne in Hercegovine (v nadaljevanju BiH), 
ki so bili po razpadu nekdanje skupne drţave Jugoslavije prisiljeni zaradi vojne zapustiti svoje 
domove. Novo ţivljenje so si ustvarili v Sloveniji, kjer so dobili svoje otroke ali pa so otroci 
bili zelo mladi, ko so skupaj s starši prišli v Slovenijo. Za njih rečemo, da so druga generacija 
priseljencev. Migracije po vojni niso prenehale. Razlog za to je ekonomska situacija v matični 
drţavi, v našem primeru v BiH. Veliko ekonomskih imigrantov iz BiH prihaja v Slovenijo z 
namenom boljšega ţivljenja, torej govorimo o prvi generaciji priseljencev.
V diplomski nalogi raziskujemo odnose med Slovenci in prvo oziroma drugo generacijo 
priseljencev iz BiH. Ugotavljamo, ali obstajajo razlike v tovrstnih odnosih, kateri dejavniki 
vplivajo na te odnose in ali je jezik ključni dejavnik. Pomembno je omeniti, da za prve 
generacije priseljencev, v našem primeru, mislimo na ekonomske imigrante ter da se v 
diplomski nalogi osredotočamo na priseljence iz BiH prve in druge generacije ne glede na 
njihovo etnično in versko pripadnost. 
S pomočjo kvalitativne analize oziroma fokusnih skupin pridobimo podatke, pomembne za 
nalogo. Ugotavljamo, da se jezik v vseh treh fokusnih skupinah pojavlja kot ključni dejavnik 
trenja v odnosih in tudi kot eden od dejavnikov, ki vplivajo na odnos. Prav tako ugotavljamo, 
da ni nekih razlik v odnosih med Slovenci in priseljenci prve in druge generacije, vendar se 
pojavljajo neprijetne izkušnje, ki jih je prva generacija doţivela v stiku z drugo generacijo. 
Fokusne skupine dajo boljši vpogled v to tematiko, čeprav pridobljenih podatkov ne moremo 
posploševati na celotne populacije Slovencev in priseljencev prve in druge generacije iz BiH.
Na osnovi pridobljenih podatkov dobimo vpogled v doţivljanje, ţivljenje in razmišljanje 
respondentov fokusnih skupin.
</dc:description><dc:publisher>[A. Sterle]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2021-08-13 09:55:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>8114</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 314.15</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5582843</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
