<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa in kognitivno-vedenjskega pristopa temelječega na čuječnosti za skupinsko obravnavo depresije</dc:title><dc:creator>Cej,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rakovec,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>depresija</dc:subject><dc:subject>kognitivno-vedenjska terapija</dc:subject><dc:subject>struktura</dc:subject><dc:subject>skupinske terapije</dc:subject><dc:subject>protokol</dc:subject><dc:subject>čuječnost</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:description>Depresija sodi med najpogostejšo duševno motnjo. V zadnjih letih število ljudi, ki se 
spopada z depresijo, močno narašča. Kognitivno-vedenjska terapija se je izkazala za zelo 
učinkovito terapijo pri obravnavi depresivne motnje. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja 
se je pojavila kognitivno-vedenjska terapija temelječa na čuječnosti, ki se je ravno tako 
izkazala za zelo učinkovito pri spopadanju z depresijo. V magistrski nalogi raziskujemo 
razlike med pristopoma in možnost dodajanja tehnik kognitivno-vedenjske terapije tehniki 
kognitivno-vedenjske terapije temelječe na čuječnosti. 
V teoretičnem delu najprej s pomočjo literature opišemo depresivno motnjo, osnove 
kognitivno-vedenjskega pristopa in osnove skupinske terapije. S tem opisom dobimo podlago 
za nadaljevanje opisov skupinskih protokolov kognitivno-vedenjske terapije ter kognitivno-vedenjske terapije temelječe na čuječnosti. Za lažje razumevanje protokola kognitivno-vedenjske terapije temelječega na čuječnosti najprej predstavimo čuječnost, nato začnemo z 
opisom protokola in poglavje zaključimo s predstavitvijo reševanja »miselnih napak«. Nalogo 
nadaljujemo s detajlnejšo primerjavo obeh pristopov. Pri tem se dotaknemo filozofskega 
ozadja obeh pristopov, veščin terapevtov, strukture srečanj, razlike pri obravnavi miselnih 
napak, primerjave zadolžitev med srečanji ter primerjamo uspešnost obeh pristopov. Na 
koncu pregledamo možnost dodajanja tehnik klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa 
tehniki temelječi na čuječnosti. V tem delu odgovorimo na vprašanja in podvprašanja 
magistrske naloge. Ugotovili smo, da kognitivno-vedenjski pristop temelječ na čuječnosti 
upošteva vse osnove klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa, vendar gre v primeru 
čuječega pristopa za popolnoma novo tehniko spopadanja z depresivno motnjo. Dodatno smo 
ugotovili, da tehniki temelječi na čuječnosti ne moremo dodati nobenih novih elementov 
kognitivno-vedenjske terapije. V razpravi smo podali naše ugotovitve in predloge za nadaljnje 
delo.</dc:description><dc:publisher>[D. Cej]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-08-13 10:12:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>8118</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 24907523</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
