<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stresni dejavniki in spoprijemanje s stresom profesionalnih športnikov s kariero v tujini</dc:title><dc:creator>Đukić,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krivec,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>stresni dejavniki</dc:subject><dc:subject>načini spoprijemanja s stresom</dc:subject><dc:subject>strategije spoprijemanja</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo raziskovali dejavnike in načine spoprijemanja s stresom pri 
profesionalnih športnikih ter vpliv selitve v tujino na doživljanje stresa. Zanimalo nas je, ali 
selitev v tujino povzroča športnicam in športnikom dodaten stres, kakšni so ti stresorji ter 
kako vpliva na spoprijemanje s stresom, predvsem z vidika (odsotnosti) socialne podpore.
V okviru raziskave smo preverili načine spoprijemanja s stresom pri 61 slovenskih aktivnih 
profesionalnih športnikih, ki razvijajo svojo kariero v tujini.
Rezultati ankete kažejo, da se večina športnikov v tujini sooča s fiziološkimi ter psihogenimi 
stresorji. Pritisk po dobri igri ter odsotnost socialne mreže sta po mnenju športnikov najbolj 
stresna dejavnika. Pojavljajo pa se razlike v stopnji doživljanja stresnih dejavnikov glede na 
raven tekmovanja, števila let, preživetih v tujini, ter glede na to, s kom živijo. Potrdimo 
lahko, da se vrsta stresorjev v tujini razlikuje od stresorjev, ki bremenijo športnike v 
domačem okolju, količina stresorjev pa ne. Odzivi na stres so pri anketiranih športnikih 
konstruktivni, saj večina anketirancev sprejme situacijo in išče rešitve za njo. Pri strategijah 
spoprijemanja v največji meri uporabljajo iskanje socialne pomoči, konfrontacijo ter 
pozitivno oceno dogodka. Na zaznamujoče dogodke iz preteklega leta so se najpogosteje 
odzivali s fokusiranjem na rešitev problema in nekoliko manj z metodo odmikanja od rešitve 
problema. Z vsakim letom v tujini športniki postajajo čustveno bolj stabilni ter seznanjeni z
več strategijami, katere tudi uvajajo pri soočanju s stresom.</dc:description><dc:publisher>[S. Đukić]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-08-13 10:16:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>8120</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.93/.94</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 56494851</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
