<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Integracija kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije</dc:title><dc:creator>Stubelj,	Irena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rakovec,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kognitivno-vedenjska terapija</dc:subject><dc:subject>družinska relacijska terapija</dc:subject><dc:subject>integracija</dc:subject><dc:subject>skupni terapevtski dejavniki</dc:subject><dc:subject>psihoterapija</dc:subject><dc:subject>svetovanje</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo želeli predstaviti možnosti svetovanja oziroma psihoterapije z 
integracijo kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije in ugotoviti, ali bi 
tak način dela s klienti zmanjšal zaznane pomanjkljivosti ene in druge terapije in povečal 
klientove možnosti za uspešnost terapije. 
V ta namen smo v teoretičnem delu predstavili kognitivno-vedenjsko terapijo, njeno 
zgodovino, bistvene elemente, potek same terapije in tehnike, ki jih kognitivno-vedenjski 
terapevti uporabljajo. 
Predstavili smo tudi relacijsko družinsko terapijo, njene komponente, temeljne pojme in 
terapevtske intervencije v relacijski družinski terapiji ter vlogo in način dela relacijskega 
družinskega terapevta. 
Iz teoretskega dela smo skušali izluščiti razlike med obema vrstama terapije. Opisali smo
vzroke za integracijo psihoterapij, možne načine integracije in skupne terapevtske dejavnike, 
to je tiste dejavnike, ki so se izkazali za najučinkovitejše v različnih terapijah. 
Nato smo opravili raziskavo med terapevti ene in druge modalitete in s pomočjo kodiranja 
naredili kvalitativno analizo pridobljenih podatkov. Na koncu smo na podlagi teoretičnega in 
empiričnega dela skušali podati nekaj napotkov za integracijo kognitivno-vedenjske in 
relacijske terapije. 
Na začetno vprašanje o koristnosti integracije tehnik kognitivno-vedenjske terapije in 
družinske relacijske terapije, lahko na podlagi teoretičnega in empiričnega dela odgovorimo 
pritrdilno. Menimo, da se načela ene in druge terapije ne izključujejo, vsaka pozornost 
usmerja na določen vidik posameznikovega življenja. Terapevti, ki so bili vključeni v 
raziskavo, opažajo nekaj pomanjkljivosti enega oziroma drugega pristopa. Večina v svoje 
delo vključuje tehnike drugih pristopov, tudi dveh obravnavanih vrst terapij, z namenom večje 
kvalitete svetovanja. </dc:description><dc:publisher>[I. Stubelj Marinič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-08-13 10:34:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>8130</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.9</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 57267715</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
