<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava med različnimi generacijami gimnazijcev v poznavanju, razumevanju in kazalnikih čustvene inteligence</dc:title><dc:creator>Kosmač Vrabec,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krivec,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>čustva</dc:subject><dc:subject>inteligenca</dc:subject><dc:subject>čustvena inteligenca</dc:subject><dc:subject>gimnazijci</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Čustva igrajo v posameznikovem življenju veliko vlogo. Vse bolj se prepoznava 
pomembnost čustvene inteligentnosti, tako v zasebnem kot poslovnem življenju, ki vključuje 
poznavanje in razumevanje lastnih čustev in čustev drugih, obvladovanje svojih čustev in 
upravljanje z medosebnimi odnosi. V nalogi je predstavljeno, kako različni avtorji opredeljujejo 
čustva, inteligentnost, čustveno inteligentnost in kako se je razumevanje slednje razvijalo skozi 
zgodovino. V teoretskem poglavju predstavljamo tudi značilnosti različnih generacij -
generacije Y in generacije Z. V raziskavi nas je namreč zanimalo, ali različne generacije 
mladostnikov različno poznajo, razumejo in samoocenjujejo kazalnike čustvene inteligentnosti. 
Primerjali smo poznavanje, razumevanje in samoocenjevanje kazalnikov čustvene 
inteligentnosti med gimnazijci iz leta 2013, ki pripadajo generaciji Y, in gimnazijci iz leta 2020, 
ki pripadajo generaciji Z. Gimnazijci iz leta 2020 so pokazali višjo stopnjo poznavanja čustvene 
inteligentnosti in višje ocenjevali pomembnost nekaterih njenih elementov (koristnost 
razumevanja čustev drugih, poslušanja, poznavanja lastnih omejitev in sposobnosti in 
sposobnost sodelovanja z drugimi na delovnem mestu). Pri samooceni kazalnikov čustvene 
inteligentnosti so se gimnazijci iz leta 2020 v splošnem ocenjevali nekoliko višje kot gimnazijci 
iz leta 2013, konkretno so se za statistično značilne izkazale razlike pri storilnosti, 
samoobvladovanju, empatiji in družbenih spretnostih, pri samozavedanju in motivaciji pa 
razlike niso bile statistično značilne. 
Zadnji del naloge predstavi pomanjkljivosti te raziskave in morebitne možnosti za 
popravke in razvoj. Glavne pomanjkljivosti predstavljajo velikost in reprezentativnost vzorca 
iz leta 2013 in nekalibrirana anketa. Možnosti za nadaljnji razvoj je veliko, od širjenja raziskave 
skozi druge generacije, do širjenja skozi druge države in kulture.</dc:description><dc:publisher>[M. Kosmač Vrabec]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-08-13 10:50:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>8137</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.9</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 29578243</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
