<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prokrastinacija med študenti</dc:title><dc:creator>Mirt,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgornik,	Nevenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prokrastinacija</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:subject>učenje</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:description>Prokrastinacija je pogost in razširjen problem, povezan z vrsto negativnih rezultatov na 
različnih življenjskih področjih, ki se pojavljajo, ko se ljudje soočajo z nalogami, ki jim niso 
všeč in bi se jim radi izognili. Še posebno pogosta je pri študentski populaciji, ki največkrat 
prokrastinira pri pisanju seminarskih nalog in pri učenju za izpit. Kljub temu da posamezniki 
vedo, da jim prokrastinacija škoduje, si ne morejo pomagati in naslednjič znova prokrastinirajo.
Magistrska naloga raziskuje akademsko prokrastinacijo oz. prokrastinacijo med študenti. V 
teoretičnem delu naloge smo obravnavali pomembna področja prokrastinacije. Tako smo 
opredelili, kaj prokrastinacija sploh je, kako se razlikuje od aktivne prokrastinacije in njeno 
prevalenco. Opredelili smo tudi akademsko prokrastinacijo, kaj so morebitni vzroki zanjo in 
kakšne so njene posledice. Zadnje poglavje pa je posvečeno morebitnim rešitvam oz. načinom, 
kako prenehati s prokrastiniranjem. Drugi del oziroma empirični del magistrske naloge temelji 
na kvalitativni raziskavi, s katero smo želeli ugotoviti, kako akademsko odlašanje vpliva na
študentovo študijsko uspešnost in kateri so glavni vzroki za odlašanje ter kakšne so njegove 
posledice.
Rezultati, ki smo jih pridobili z intervjuji, so nam pokazali, da je prokrastiniranje kompleksen 
problem, ki vključuje vrsto kognitivnih, vedenjskih in čustvenih komponent. Čeprav zaradi 
prokrastiniranja študenti nimajo nujno slabšega študijskega uspeha, je vsem skupno, da trpijo 
zaradi zaskrbljenosti, občutkov krivde ter višje ravni stresa.</dc:description><dc:publisher>[A. Mirt]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2021-08-13 10:55:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>8140</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.95</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5583355</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
