<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Psihosocialna pomoč vedenjsko težavnim otrokom in njihovim staršem</dc:title><dc:creator>Vernik,	Nastja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rakovec,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>psihosocialna pomoč</dc:subject><dc:subject>kognitivno-vedenjsko svetovanje</dc:subject><dc:subject>starši</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>postavljanje mej</dc:subject><dc:subject>vedenjske težave</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga se osredotoča predvsem na psihosocialno pomoč, njen namen in pomen. 
Prav tako v nalogi razmišljamo, kako lahko psihosocialna pomoč pomaga otrokom z 
vedenjskimi težavami. V raziskavo smo vključili tako vedenjsko težavne otroke kakor starše in 
tudi šolske delavce (učitelji, šolska psihologinja). 
Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajemajo trije večji sklopi, in 
sicer prvi sklop je psihosocialna pomoč, drugi sklop so otroci in zadnji, tretji sklop zajema 
starše. V prvem sklopu je opisana psihosocialna pomoč, kaj zajema, kdo so svetovalci, kaj je 
svetovanje in svetovalni pogovor, kako se svetuje otroku, ter opisana je tudi 
kognitivno-vedenjska teorija oziroma svetovanje po kognitivno-vedenjskem pristopu. Drugi 
sklop opisuje vedenjske težave otrok, in sicer kdaj se začnejo pri otroku pojavljati težave, kako 
se te težave kažejo, kakšne so lahko vedenjske težave in kako se lahko najlažje in 
najučinkoviteje spoprimemo z vedenjskimi težavami otrok. V zadnji sklop so zajeti starši. V 
tem sklopu obravnavamo vzgojne stile oziroma sloge in tudi enakopravnost staršev, 
postavljanje mej ter spoštovanje med partnerji, kar je izjemnega pomena za nadaljnjo vzgojo 
otrok. 
V empiričnem delu teorijo povežemo s praktičnimi primeri, v našem primeru so to 
polstrukturirani intervjuji z učiteljicami in šolsko psihologinjo. V intervjujih nas je predvsem 
zanimalo, kako se učiteljice in šolska psihologinja spoprijemajo z vedenjsko težavnimi otroki, 
kakšne so po njihovem mnenju vedenjske težave otrok in kako obravnavajo otroka z vedenjsko 
težavnimi vzorci ter kakšno je sodelovanje s starši. Na koncu smo še poizvedovali, ali so 
zaposleni na šoli seznanjeni z obliko pomoči, imenovano psihosocialne pomoč. 
V nalogi smo prišli do spoznanj, da je otroku potrebno postaviti meje, saj se mu na ta način ne 
škoduje. Pri raziskovanju poznavanja pomena psihosocialne pomoči, smo ugotovili, da le ta 
med zaposlenimi na osnovni šoli še ni ravno razširjena. Kot končni sklep smo podali ugotovitev, 
da bi psihosocialna pomoč koristila otrokom v šoli, saj bi na ta način lahko sproščali svoj stres, 
tesnobo, napetost, frustracije, agresijo in vse kar jih pesti.</dc:description><dc:publisher>[N. Vernik]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-08-13 11:07:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>8148</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.9</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 56504323</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
