<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vodenje in zadovoljstvo sodelavcev v občinskih upravah</dc:title><dc:creator>Kambič,	Polona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlakar,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>občinska uprava</dc:subject><dc:subject>znanje</dc:subject><dc:subject>sposobnosti</dc:subject><dc:subject>način vodenja</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo sodelavcev</dc:subject><dc:subject>ravnanje z ljudmi</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:subject>nenehno učenje</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:description>Raziskovalno vprašanje (RV) : Zanima nas, a li se znanj a in sposobnosti vodje odražajo na zadovoljstv u sodelavcev z delom, kar bomo i zvedeli s pomočjo postavljenih raziskovalnih tez. Namen: Namen raziskave je raziskati znanja in sposobnosti, ki jih mora imeti vodja občinske uprave treh obravnavanih občin , da bi lahko vodila sodelavce k doseganju čim večjega zadovoljstva na delovnem mestu. Zanima nas vpliv čustvene inteligence, etike, morale in vre dnot na vodenje, pregledali pa bomo tudi vodenje z vidika družbene odgovornosti in timskega pristopa k delu. Metoda: Za teoretični del naloge smo uporabili metodo kompilacije, s katero smo preučili domačo in tujo strokovno literaturo, ki smo jo z navedeno metodo citirali, povzemali in navajali. Podatke, s katerimi smo oblikovali empirični del naloge in raziskali obravnavani pojav, smo pre učili s pomočjo študije primera , ki je primerna za majhne vzorce . Za analizo podatkov je bila opravljena kvalitativna in kvantitativna obdelava z me šano metodo , in sicer , z intervjujem kot metodo kvalitativne analize , in z anketiranjem k ot metodo kvantitativne analize. Z mešano metodo smo želeli doseči isti cilj, a hkrati pridobiti bolj objektivne rezultate kvalitativne anal ize in odkriti %kaj in zakaj% in ne %koliko%, zato so uporabljeni glavni merski postopki besedni opisi. Rezultati: Rezultati povedo, da se znanja in sposobnosti vodje pomembno odražajo na zadovoljstv u sodelavcev z delom. Primanjkljaj potrebnih kompetenc vo dje je povezan z načinom vodenja, ki se je oblikoval v odvisnosti od nje nega pogleda na čustva, etiko, moralo, na vrednote, družbeno odgovornost in timski pristop dela ter v odvisnosti od pričakovanj nje nih sodelavcev. Pomembno je spoznanje, da se vodja v procesu vodenja ves čas giblje v krogu nenehnega učenja in nadgrajevanja svojih znanj in kompetenc, s katerimi dopolnjuje svoj način vodenja tako, da so sodelavci vedno bolj zadovoljni s svojim delom. Organizacija: Raziskava prispeva k razumevanju vloge v odij v občinskih upravah in opozarja na pomen pravega ravnanja v odnosu do sodelavcev . Organizacija, ki želi biti uspešna, mora posvečati veliko vlogo ravnanju s sodelavci , saj je bistvo uspešnega vodenja v tem, da vodja doseže zadovoljstvo svojih sodelavc ev, ki bodo le tako lahko dali vse od sebe in prispevali k doseganju ciljev organizacije in s tem k njeni uspešnosti. Družba: Občinska uprava je postavljena zato, da bi v kar največji meri zadovoljevala po trebe svojih občanov , k akovosten servis občanom kot uporabnikom storitev pa lahko nudijo le zadovoljni sodelavci v občinski upravi. Originalnost: V občinskih upravah obravnavanih občin še ni so bile izvedene raziskav e o vplivu znanj in sposobnosti vodij na zadovoljstvo sodelavcev z delom. Zato bo ta raziska va, ob upoštevanju ugotovitev in priporočil v posamezni občinski upravi, pripomogla k bolj pozornemu vodenju z namenom večanja zadovoljstva sodelavcev z delom v procesu stalnega učenja in izboljševanja. Ugotovitev, ali so izvedeni ukrepi obrodili sadove, p a bodo dala nova merjenja, analize in primerjave le - teh, ki jih je nujno kontinuirano izvajati. Omejitve/nadaljnje raziskovanje : V raziskavo se je vključila večina sodelavcev , vendar je bil vzorec kljub temu majhen in je v vseh treh občinskih upravah skupa j štel le 45 oseb, kar je gotovo neke vrste omejitev. Povprečne vrednosti dobljenih odgovorov na trditve so zaradi tega temu primerne , vendar pa odgovori odražajo dejansko stanje v posamezni organizaciji, ki smo jih zaradi njihove majhnosti lahko obravnava li tudi po posameznem sodelavcu in ne le po povprečnih vrednostih , kar je prednost raziskave . Omejitev te raziskave je tudi v tem, da je njena avtorica neposredno nadrejena eni izmed vodij, po drugi strani pa je omejujoč tudi sam vpliv prisotnosti raziskov alca pri izvedbi intervjujev. V bodoče bi bilo smiselno izvesti raziskavo še na večjem številu občinskih uprav, ki bi bile po številu sodelavcev primerljivih velikosti. Širitev obsega raziskovanja bi prihodnjim raziskovalcem omogočila primerjalno anali zo z adovoljstva v občinskih upravah glede na njihovo velikost.</dc:description><dc:publisher>[P. Kambič]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2021-08-19 10:58:55</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>8172</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 005</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2048240386</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
