<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Delež zakonca na skupnem premoženju ob razvezi zakonske zveze</dc:title><dc:creator>Benedičič,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ahlin Doljak,	Sara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>razveza</dc:subject><dc:subject>zakonski par</dc:subject><dc:subject>skupno premoženje</dc:subject><dc:subject>posebno premoženje</dc:subject><dc:subject>delitev premoženja</dc:subject><dc:subject>DZ</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava pogled na razvezo zakonskega para in z njim povezano delitev skupnega premoženja, ki ga ustvarita v času trajanja zakonske zveze. V 3. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) je zakonska zveza predstavljena kot skupnost moža in žene, ki jo v svojem nadaljevanju zakonik tudi ustrezno ureja ter usmerja. Do razveze lahko pride iz mnogih razlogov, ki po mnenju oseb, ki sestavljata to skupnost, niso več rešljivi. S tem pride do delitve premoženja. Kjer zadeve niso rešljive v nepravdnem postopku oz. sporazumno, se vse ureja preko sodišča v pravdnem postopku. Premoženje naj bi se delilo v enakem deležu med oba partnerja, v kolikor ne dokažeta o nasprotnem dejstvu. Na podlagi določitve deleža pa moramo ločiti med skupnim in posebnim premoženjem. Za skupno premoženje je pogoj obstoj zakonske zveze, saj nam DZ v 67. členu navede, da le-to premoženje predstavlja vse premoženjske pravice v času trajanja zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev, ustvarjene z delom ali neodplačno, medtem ko posebno premoženje predstavlja vse premoženje, ki je nastalo pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno v času trajanja zakonske zveze. Namen magistrskega dela je spoznanje in opredelitev možnosti delitve skupnega premoženja po propadli zakonski zvezi. Uporabilo se je več različnih metod za dosego zastavljenih ciljev. S pomočjo deskriptivne, zgodovinske in kompilacijske metode je v prvem delu razložen bistven pomen razveze zakonske zveze ter določitev deleža premoženja. V drugem delu je z deduktivno, kvantitativno, analitično, statistično in sintetično metodo predstavljena anketa in njeni rezultati o pogledu laičnih ljudi na delitve premoženja po razvezi zakonske zveze. Na koncu sledijo sklepne ugotovitve, ki so nastale na podlagi ugotovljenega</dc:description><dc:publisher>[V. Benedičič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-11-21 14:44:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>9276</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 124389635</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
