<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spodbujanje osnovnih čutov pri fizioterapevtski obravnavi starejših odraslih z demenco</dc:title><dc:creator>Ajster,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Amon,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Bazalna stimulacija</dc:subject><dc:subject>multisenzorna stimulacija</dc:subject><dc:subject>spodbujanje čutov</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:description>Staranje je del življenja, ki prinaša fiziološke, psihološke in socialne spremembe. Podatki kažejo, da se razvite družbe pospešeno starajo, zato je smiselno razmišljati o kakovostnem staranju. Upad, ki vpliva na celotno življenje, je značilen na senzornem področju, povezan pa je tudi s kognitivnim delovanjem. Demenca prizadene vedno več starejših odraslih, večinoma so prisotni vedenjski in psihološki simptomi. Te simptome v večji meri blažijo s farmakološkimi metodami, nefarmakološke pa so precej neraziskane. Spodbujanje osnovnih čutov je intervencija, ki ne zahteva veliko izobraževanja, fizičnega prostora in finančnega vložka, lahko pa doprinese h kakovostnejši celostni obravnavi. Komunikacija poteka neverbalno, zato je primerna tudi za osebe s kognitivnim upadom. Intervencije multisenzorne stimulacije z različnimi aktivnostmi in pripomočki spodbujajo olfaktorni, taktilni, vidni, slušni in gustatorni sistem. Širina te intervencije omogoča, da uporabimo na posameznika usmerjen pristop. Dotik ima velik vpliv na nas v zaznavah, mislih, občutkih ali vedenju drugega. Pomemben je pri socialnih interakcijah ter ima vpliv na duševno zdravje. Roke in s tem tudi dotik so ključno orodje fizioterapevta, ki lahko poleg terapij z dotikom izrazi tudi skrb, empatijo, podporo in osebo tudi pomiri. Celostni bio-psiho-socialni model poudarja pomembnost vključevanja življenjskega sloga in psiholoških dejavnikov v obravnavo. Večina raziskav s področja multisenzorne stimulacije je metodološko šibkih in bi bilo za vključevanje senzornih intervencij v protokole treba to spremeniti. Kažejo se pozitivni učinki, vendar bi bilo potrebnih več kakovostnih raziskav z dobro zasnovo, velikim vzorcem, trdnimi dokazi in vključitvijo kontrolnih skupin.</dc:description><dc:publisher>B. Ajster</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-21 18:15:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>9461</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 3601</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 136225539</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
