<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Podjetniško premoženje zakoncev v slovenski sodni praksi</dc:title><dc:creator>Čoko,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ahlin Doljak,	Sara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zakonska zveza</dc:subject><dc:subject>skupno premoženje</dc:subject><dc:subject>ločeno premoženje</dc:subject><dc:subject>podjetniško premoženje</dc:subject><dc:subject>gospodarska družba</dc:subject><dc:subject>zunajzakonska skupnost</dc:subject><dc:subject>pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij</dc:subject><dc:subject>Družinski zakoni</dc:subject><dc:description>Do uveljavitve Družinskega zakonika (DZ) področje podjetniškega premoženja zakoncev ni bilo zakonsko urejeno. ZZZDR tega področja ni urejal, zato je v pravnem sistemu veljala pravna praznina. DZ je problematiko uredil na način, da je zakoncema 
omogočil avtonomijo glede podjetniškega premoženja. Zakonca lahko z dogovorom po svoje uredita medsebojna premoženjska razmerja. Bistveni novoti sta določbi glede vlaganja zakonca v gospodarsko družbo ali v drugo pravno osebo oziroma podjetje, ki 
je del posebnega premoženja drugega zakonca in določba glede skupne udeležbe zakoncev pri opravljanju pridobitne dejavnosti. Magistrsko delo z analizo pravne teorije in slovenske sodne prakse predstavi spremembe, ki jih je glede podjetniškega 
premoženja zakoncev prinesel novi DZ. Obravnava problematike uporablja različne raziskovane metode, in sicer analizo; analitično metodo; deskriptivno metodo; interpretacijo; komparativno metodo ter sintetično metodo. Cilj magistrskega dela je predstaviti kako ureditev področja podjetniškega premoženja zakoncev v DZ vpliva nasodno prakso tudi v zvezi z upravljalskimi upravičenji zakoncev ter odgovornostjo za 
obveznosti podjetnika ali gospodarske družbe. Delo analizira zakonodajo in prakso na obravnavanem področju pred uveljavitvijo DZ in po njej, ter raziskuje kako se ureditev v DZ odraža v sodni praksi. Ugotavlja ali se je sodna praksa bistveno spremenila, ali pa je sodišče že pred ureditvijo podjetniškega premoženja zakoncev v DZ odločalo podobno kot po ureditvi. Delo predstavi razloge zakaj je bila potrebna ureditev področja 
podjetniškega premoženja zakoncev v DZ in ugototvlja ali je bila ureditev v DZ potrebna zaradi težav, ki jih je v praksi povzročala pravna praznina. Na koncu delo ugotavlja ali je ureditev v DZ ustrezna in ali bi bilo potrebno problematiko podjetniškega premoženja zakoncev bolje urediti tudi v določbah korporacijskega prava.</dc:description><dc:publisher>[A. Čoko]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2023-01-26 14:01:59</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>9567</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347.61/.62043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 136662787</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
