<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pravice manjšinskih delničarjev v sodni praksi</dc:title><dc:creator>Kovač,	Aljoša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strojin Štampar,	Anja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>delniška družba</dc:subject><dc:subject>delničarji</dc:subject><dc:subject>delnica</dc:subject><dc:subject>osnovni kapital</dc:subject><dc:subject>korporacijske pravice</dc:subject><dc:subject>manjšinski delničarji</dc:subject><dc:subject>večinski delničarji</dc:subject><dc:subject>načelo kapitalske večine</dc:subject><dc:subject>pravice manjšinskih delničarjev</dc:subject><dc:subject>sodna praksa</dc:subject><dc:description>V gospodarskem in pravnem pomenu je delniška družba najpomembnejša trgovinska družba. Ker je delniška družba pravna oseba, odgovarja upnikom za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, medtem ko delničarji za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Glede na to da je osnovni kapital delniške družbe razdeljen na delnice, so le-te njen osrednji opredelilni element. Delnica predstavlja alikvotni del osnovnega kapitala in iz nje izvirajo korporacijske pravice, ki jih delimo na premoženjske in članske pravice. Udeležba delničarjev v družbi je kapitalska in ta določa obseg njihov pravic. Obseg korporacijskih pravic tako ni določen po številu delničarjev v delniški družbi, temveč po alikvotnih delih osnovnega kapitala. Navedeno nas pripelje do osrednjega načela delniškega prava, to je do načela kapitalske večine oziroma večinskega načela, ki pomeni da se odločitve v delniški družbi sprejemajo z večino in ne soglasno. To skoraj vedno privede do konflikta med večino in manjšino, saj večina gospodari s kapitalom, v katerega so prispevali tudi manjšinski delničarji. Zaradi varstva manjšinskih delničarjev so se uzakonile manjšinske pravice. Te predstavljajo omejitev načela kapitalske večine in jih lahko izvršuje z zakonom določeno število delničarjev. Pravice manjšinskih delničarjev so osrednja tema tega magistrskega dela. Pomen in funkcijo manjšinskih pravic smo z opisno metodo predstavili v splošnem delu, v posebnem delu pa smo z metodo analize in opisno metodo predstavili izbrane manjšinske pravice skupaj s pregledom sodne prakse. Namen tega magistrskega dela je predvsem predstavitev posameznih manjšinskih pravic z nadaljnjo analizo sodne prakse slovenskih sodišč s ciljem, da bi ugotovili, ali so le-te v praksi primerno varovane. Na osnovi opravljene analize sodne prakse slovenskih sodišč lahko zaključimo, da so manjšinski delničarji primerno varovani pred večinskimi delničarji.</dc:description><dc:publisher>[A. Kovač]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-07-06 07:35:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>9814</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 332.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 157875203</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
