<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kvaliteta življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo in njihovo sprejemanje stanja</dc:title><dc:creator>Krajnc,	Ana Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gadnik,	Nataša Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Parkinsonova bolezen</dc:subject><dc:subject>osebe s Parkinsonovo boleznijo</dc:subject><dc:subject>kvaliteta življenja</dc:subject><dc:subject>kvaliteta življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo</dc:subject><dc:subject>sprejemanje Parkinsonove bolezni</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga se poglablja v kvaliteto življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo in v njihovo sprejemanje stanja bolezni. V teoretičnem delu podajamo definicijo Parkinsonove bolezni in pojasnimo faze razvoja bolezni po Braaku. Raziskali smo, kako specialisti postavijo diagnozo in kako jo bolniki sprejemajo. V dodatnih poglavjih smo pozornost posvetili predsimptomatskim značilnostim, motoričnim in nemotoričnim simptomom, ki jih s seboj prinaša Parkinsonova bolezen, ter zdravljenju začetnih in napredovalnih faz bolezni. Bolj poglobljeno smo se posvetili definiciji kvalitete življenja ter v podpoglavju pozornost posvetili kvaliteti življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo. Za konec smo predstavili vprašalnik PDQ-39 in v podpoglavjih opisali vsako posamezno dimenzijo vprašalnika posebej. 
S pomočjo polstrukturiranega intervjuja smo prišli do ugotovitev, ki dajejo odgovore na raziskovalni vprašanji. V raziskavi je sodelovalo 5 oseb, ki so diagnosticirane s Parkinsonovo boleznijo. Zbrani odgovori iz intervjujev kažejo na spremenjeno oz. zmanjšano kvaliteto življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo na področju komunikacije oz. pri sporazumevanju, pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti ter na področju koncentracije in spomina. Bolezen znižuje kvaliteto življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo tudi zaradi spremenjenega telesnega stanja, kar vpliva tudi na nižjo kakovost počutja v družbi drugih ljudi ter pri vsakdanjih izzivih, ki jih osebe doživljajo kot posledico bolezni. Bolezen so intervjuvanci na začetku zanikali in jo težje sprejemali, s časom so se ji začeli prilagajati in blažiti njene simptome. Pri sprejemanju in spoprijemanju jim je v veliko pomoč družina, ki so jo navedli za najpomembnejšega podpornika.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-08-30 19:24:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>9891</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 23922</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
