<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="10230" NadgradivoID="0" NRID="22313860" OceID="0" DomainUrl="https://revis.openscience.si/" IzpisPolniUrl="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=10230" StOgledov="2098" StPrenosov="59" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-05-05 02:08:27" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0015382" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/ReVIS-10230">20.500.12556/ReVIS-10230</PID>
  <Naslov>Bipolarna motnja v partnerskem odnosu: perspektiva osebe z diagnozo</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Bipolar disorder in an intimate relationship: the perspective of the person with the diagnosis</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>POVZETEK
Čustva so za delovanje pomembna, saj motivirajo in usmerjajo naše vedenje. Razpoloženjska 
nihanja pri zdravih osebah so pod vplivom raznih dejavnikov in posameznikov ne ovirajo. 
Problematična pa so nihanja, ki so dolgotrajna, intenzivna in predstavljajo pomembno oviro v 
opravljanju vsakodnevnih dejavnosti. Razpoloženjsko nihanje, ki se odraža v izmenjevanju 
epizod depresije in manije, sodi med glavne simptome bipolarne razpoloženjske motnje. 
Poznamo več tipov bipolarne motnje, tako pa tudi različne korake, ki prispevajo k 
vzpostavljanju stabilnega razpoloženja. Bipolarna motnja lahko vpliva na različne 
posameznikove življenjske vloge, pa tudi na partnerski odnos. Delovanje posameznika se 
razlikuje med depresivno in manično fazo, kar povzroča različne spremembe v partnerskem 
odnosu, ki pogosto prispevajo k poslabšanju slednjega. 
V diplomski nalogi smo želeli preveriti, katere so glavne značilnosti partnerskega odnosa v 
obeh fazah, pa tudi, ali so si izkušnje bipolarnih posameznikov o spremembah v partnerskem 
odnosu podobne. Postavili smo glavno raziskovalno vprašanje in sedem podvprašanj. Uporabili 
smo delno strukturirani intervju, s katerimi smo pridobili poročanja udeležencev. Vzorec je bil 
sestavljen iz sedmih oseb, od tega štirih žensk in treh moških. S kodiranjem intervjujev smo 
dobili rezultate, ki so odražali raznolikost izkušenj, med katerimi smo uspeli prepoznati tudi 
nekatere skladnosti. Ugotovili smo, da več udeležencev svoj odnos vrednoti negativno v 
depresivnem obdobju v primerjavi z maničnim obdobjem. Kot najpomembnejša dejavnika, ki 
prispevata k boljši ali slabši kakovosti odnosa, so udeleženci omenjali simptome motnje ter 
partnerjev odnos, npr. skrb, trud in razumevanje. Udeleženci so poročali, da bi k boljšemu 
partnerskemu odnosu prispeval predvsem partnerjev razumevajoč pristop, osnovo za to pa 
predstavlja psihoedukacija. Kljub nekaterim podobnostim med izkušnjami smo ugotovili, da 
vsak posameznik z bipolarno motnjo svoj odnos v različnih fazah doživlja drugače. 
V prihodnje bi morali poskrbeti za bolj homogen vzorec, pridobiti poročanja zdravega partnerja 
in uporabiti vprašalnike za pridobitev objektivnih podatkov.</Opis>
  <TujJezik_Opis>ABSTRACT
Emotions are important for action because they motivate and guide our behavior. Mood swings 
in healthy people are influenced by a variety of factors and do not hinder individuals. However, 
prolonged, intense fluctuations that pose a significant barrier to the performance of daily 
activities can be problematic. Mood swings, reflected in alternating episodes of depression and 
mania, are among the main symptoms of bipolar mood disorder. There are several types of 
bipolar disorder, and different steps contribute to the establishment of stable moods. Bipolar 
disorder can affect various aspects of a person&#039;s life, including their relationships. The 
individual&#039;s functioning varies between depressive and manic phases, causing various changes 
in the partner relationship, often contributing to the deterioration of the latter.
In this thesis, we aimed to examine the main characteristics of the partner relationship in both 
phases, as well as whether bipolar individuals&#039; experiences of changes in the partner relationship 
are similar. We asked one main research question and seven sub-questions, and we used semi-structured interviews to elicit participants&#039; reports. The sample consisted of seven individuals, 
four women, and three men. Coding the interviews yielded results that reflected a diversity of 
experiences, among which we were able to identify some consistencies. We found that more 
participants evaluated their relationship negatively during depression compared to mania. 
Participants mentioned the symptoms of the disorder and the attitude of the partner, such as 
caring, effort, and understanding, as the most important factors contributing to better or worse 
relationship quality. Participants reported that an understanding approach from the partner 
would contribute to a better relationship, and that psychoeducation is the basis for this. Despite 
some similarities between the experiences, we found that each individual with bipolar disorder 
experiences their relationship differently at different stages.
In the future, we should ensure a more homogeneous sample, obtain reports from the healthy 
partner, and use questionnaires to obtain objective data</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>bipolarna razpoloženjska motnja</Beseda>
    <Beseda>depresija</Beseda>
    <Beseda>manija</Beseda>
    <Beseda>partnerski odnos</Beseda>
    <Beseda>kakovost odnosa</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>bipolar mood disorder</Beseda>
    <Beseda>depression</Beseda>
    <Beseda>mania</Beseda>
    <Beseda>partner relationship</Beseda>
    <Beseda>relationship 
quality.</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik></Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2024-01-08 11:12:03</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2024-01-08 11:12:06</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2024-06-12 20:50:37</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2023</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo>1970-01-01</EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="9413" Ime="Alma" Priimek="Šljivar Huskić" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="8888" Ime="Emil" Priimek="Karajić" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">25833</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="11580" DatotekaNRID="13443914" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="1332537" VelikostDatotekeKratko="1,27 MB" DatumVstavljanja="2024-01-08 11:12:07" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>3730$$zakljucno_delo.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>3730$$zakljucno_delo.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>8D6F4E8F90ADEB773D118D9328A585F1</MD5>
      <SHA256>c79be2133bf75c68fa22b027bcc77118496a793d1515da56ef8526a9431278e5</SHA256>
      <UUID>902531ad-2899-11ef-9c9e-001a4af901a5</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://revis.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=11580</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="183947"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="52" Kratica="FUDS" ZavodEvsID="0000103" Logo="" LogoPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/logo/">Fakulteta za uporabne družbene študije</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="0" Koda="0" Naziv="Ni določena" SchemaOrg="CreativeWork"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
