20.500.12556/ReVIS-10273 Sovražni govor v ZDA diplomsko delo Hate speech in the United States of America Čeprav ZDA zagovarjajo svobodo izražanja (angl. free speech), niso imune na družbeni pojav sovražnega govora. Medtem ko izraz hate speech terminološko izvira od tam, so v pravnem pogledu unikum. Diplomsko delo analizira pravni odnos ZDA do tega vprašanja. Iskanje temeljnih razlogov za tak konsenz temelji na precedenčnih odločitvah VS ZDA. Zaradi periodičnih diskusij v zvezi s to problematiko nas je zanimalo, ali so v ZDA možne zgodovinske spremembe v zvezi s 1. amandmajem. Izpostavljeni so osrednji motivi ameriškega sodstva, ki so se vzpostavili in ohranili skozi turbulentni čas. Nadalje so analizirane točke razhajanja s ključnimi mednarodnimi dokumenti o človekovih pravicah. Glede morebitne uvedbe posebne vrste zakonodaje, ki bi prepovedala najhujše oblike sovražnega govora – kot je rasistični govor – in po vzoru mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah ali sodne prakse ESČP je ugotovljeno, da ostaja malo verjetna kljub prepoznanju nevarnosti, ki bi lahko nastale kot posledice sovražnega govora. Filozofija o trgu idej je zakoreninjena v ameriški pravni podzavesti. Utemeljitelji prepovedi posebne hate speech zakonodaje budno svarijo pred možnostmi minimalnega priprtja vrat za regulacijo posameznikove težko pridobljene pravice. Tak svojevrsten status quo na tem področju se opravičuje s pojasnili, da že imajo več različnih posebnih zakonov, ki prepovedujejo sovražna ravnanja in vrste izražanja, ki vsebujejo elemente ravnanja ali so integralni del ravnanja. Med nastajanjem tega dela je prišlo do nekaterih sprememb. Pandemija virusa covid-19 je ponekod omejila udejanjanje načel iz 1. amandmaja. Nekaj spletnih velikanov je spremenilo pristop k sovražnemu govoru. Dileme prehitevajo pravne odgovore, kot ali naj 1. amandma poseže tudi na ta področja in v kolikšnem obsegu. Tudi diskriminacija je še živa. Smrt temnopoltega državljana zaradi policijskega nasilja pred očmi globalne javnosti je sprožila masovne zahteve po enakosti na vseh področjih človeškega življenja. Vdor v Kapitol je odprl dodatna vprašanja o dejanski moči komunikacije na spletu in na drugi strani o odgovornosti za izražene besede. Tudi politične. Spremembe so torej možne. Ali so hkrati ustavne in potrebne, lahko dokončno pojasni le VS ZDA. sovražni govor svoboda izražanja Vrhovno sodišče ZDA 1. amandma Ustava ZDA sodna praksa true false false [V. Lađić] Slovenski jezik Angleški jezik Diplomsko delo/naloga 2024-01-18 10:34:11 2024-01-18 10:34:11 2024-11-05 14:31:16 0000-00-00 00:00:00 2023 0 Ljubljana 2023 Ljubljana Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija; Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne 17. 1. 2024; 1 spletni vir (1 datoteka PDF (106 str.)) 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 34(043.2) 181444099 RAZ_Ladic_Vera_i2023.pdf RAZ_Ladic_Vera_i2023.pdf 1 F5623EFAB64168B6D1EECD7C2DB12279 a4ad41a170353d3613bb65bfc54fb632743b147df297bbb58f25f1001ed676d6 936a4484-2899-11ef-9c9e-001a4af901a5 https://revis.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&id=11644 Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta 0 0 0