20.500.12556/ReVIS-10835 PROGNOSTIČNA VREDNOST NATRIURETIČNIH PEPTIDOV PRI SRČNEM POPUŠČANJU PROGNOSTIC VALUE OF NATRIURETIC PEPTIDES IN HEART FAILURE Teoretična izhodišča: Srčno popuščanje je kompleksen klinični sindrom, ki prizadene bolnika tako fizično kot tudi psihično in zahteva specializirano obravnavo. Zaradi čedalje večjega staranja prebivalstva se bo povečala tudi pojavnost tovrstne bolezni. Glede na obliko se srčno popuščanje deli na akutno in kronično, glede na iztisni delež levega prekata pa ga uvrstimo lahko v srčno popuščanje z ohranjenim iztisnim deležem ali HFpEF (ang. heart failure with preserved ejection fraction), srčno popuščanje z blago zmanjšanim iztisnim deležem ali HFmrEF (ang. heart failure with mildly reduced ejection fraction) in srčno popuščanje z zmanjšanim iztisnim deležem ali HFrEF (ang. heart failure with reduced ejection fraction). Diagnostični pristop k bolniku s srčnim popuščanjem vključuje tudi biomarkerje, natriuretične peptide (ANP, BNP, CNP in intermediati v sintezi le teh) kateri so poznani po svoji zanesljivosti tako pri diagnostiki kot tudi prognostiki. Namen raziskave je bil ugotoviti prognostično vrednost natriuretičnih peptidov pri različnih oblikah in fenotipih srčnega popuščanja. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature slovenskih in mednarodnih avtorjev, katerih področje raziskovanja je povezano s prognostično vrednostjo natriuretičnih peptidov pri bolnikih s srčnim popuščanjem. Pregledali smo literaturo v podatkovnih bazah PubMed, Google Učenjak, Springer Link ter COBISS.SI. Za namen raziskave smo uporabili literaturo, ki je bila polno dostopna, vsebinsko ustrezna, objavljena v slovenskem in/ali angleškem jeziku ter izvira iz časovnega obdobja med januarjem 2013 in julijem 2024. Rezultati: Pri pregledu literature smo na začetku na podlagi strategije iskanja pridobili 1.237 zadetkov. Na podlagi pregledanih naslovov in prebranega izvlečka smo jih izključili 1.137. Preostalih 100 virov smo vsebinsko pregledali in dodatno izključili še 76 virov. Preostalih 24 virov smo natančno analizirali in jih vključili v končno analizo. Na podlagi analize smo ugotovitve raziskav razporedili glede na naslednje tri kategorije: prognostična vrednost natriuretičnih peptidov, konkurenčni prognostični biomarkerji pri srčnem popuščanju ter dejavniki predanalitske faze. Razprava: Natriuretični peptidi so še vedno najbolj raziskani in zanesljivi biomarkerji v kontekstu prognostike in diagnostike srčnega popuščanja. Prognostična vrednost BNP oziroma NT-proBNP naj bi bila trenutno nekoliko bolj zanesljiva kot pa ANP odnosno MR-proANP, zaradi pomankanja študij. Fenotip srčnega popuščanja (HFpEF in HFrEF) ter tudi oblika (akutno in kronično srčno popuščanje) naj ne bi v večji meri vplivalo na prognostično vrednost BNP oziroma NT-proBNP. ANP odnosno fragment MR-proANP je bolj izražen pri akutnem srčnem popuščanju z posledično višjim koncentracijam kot pa pri kroničnem, pri slednjem je manj raziskan in zanesljiv kot prognostično orodje. Avtorji po večini ugotavljajo da je prognostična vrednost, predvsem NT-proBNP izboljšana in okrepljena ob kombinirani uporabi z ostalimi biomarkerji, udeleženimi v patofiziologijo srčnega popuščanja, kot so denimo ST2, GDF-15, hs-cTnT, MR-proADM. Izmed omenjenih biomarkerjev je ST2 poleg troponinov najbolj raziskan. Med biološkimi dejavniki predanalitske faze (vezani na bolnika), ki imajo vpliv na vrednosti natriuretičnih peptidov, so starost bolnika, spol, komorbidnosti (ledvična disfunkcija, atrijska fibrilacija, debelost itd.) ter fenotip srčnega popuščanja (HFpEF in HFrEF). Dejavniki, ki lahko povzročijo neustrezen rezultat ali zaplete v postopku diagnostične preiskave pa so denimo fizična aktivnost bolnika pred jemanjem vzorca, vrsta epruvete, shranjevanje epruvete in temperatura, hemoliza vzorca, lega bolnika med odvzemom, kontaminacija vzorca, napačna idenifikacija, neustrezen transport, nezadosten volumen polnitve epruvet ter staza venske krvi. Introduction: Heart failure is a complex clinical syndrome that affects patients both physically and psychologically, requiring specialized care. Due to the increasingly aging population, the incidence of this disease is also expected to rise. Heart failure is categorized into acute and chronic based on its form. Regarding the left ventricular ejection fraction, it can be classified into heart failure with preserved ejection fraction or HFpEF, heart failure with mildly reduced ejection fraction or HFmrEF, and heart failure with reduced ejection fraction or HFrEF. The diagnostic approach to a patient with heart failure includes biomarkers, such as natriuretic peptides, which are known for their reliability in both diagnosis and prognosis. The aim of the research was to determine the prognostic value of natriuretic peptides in various forms and phenotypes of heart failure. Methods: A descriptive method was used, involving a review of professional and scientific literature by Slovenian and international authors, whose research area is related to the prognostic value of natriuretic peptides in patients with heart failure. We reviewed literature in databases such as PubMed, Google Scholar, Springer Link, and COBISS.SI. For the purpose of the research, we used literature that was fully accessible, content-appropriate, published in Slovenian and/or English language, and originating from the period between January 2013 and July 2024. Results: In our literature review, we initially retrieved 1,237 results based on our search strategy. Based on the reviewed titles and abstracts, we excluded 1,137. We then conducted a full-content review of the remaining 100 sources, excluding an additional 76. The remaining 24 sources were thoroughly analyzed and included in the final analysis. Based on the research, we formed three categories: the prognostic value of natriuretic peptides, competing prognostic biomarkers in heart failure, and pre-analytical phase factors. Discussion: Natriuretic peptides remain the most researched and reliable markers in the context of prognostics and diagnostics of heart failure. The prognostic value of BNP or NT-proBNP is currently considered somewhat more reliable than that of ANP or MR-proANP due to a lack of studies. The phenotype of heart failure (HFpEF and HFrEF) and the form (acute and chronic heart failure) do not significantly affect the prognostic value of BNP or NT-proBNP. ANP or its fragment MR-proANP is more pronounced in acute heart failure with consequently higher concentrations compared to chronic heart failure, where it is less researched and reliable as a prognostic tool. Most authors conclude that the prognostic value, especially of NT-proBNP, is improved and enhanced when combined with other biomarkers involved in the pathophysiology of heart failure, such as ST2, GDF-15, hs-cTnT, MRproADM. Among these biomarkers, ST2, along with troponins, is the most researched. Among the biological factors of the preanalytical phase (related to the patient) that influence the values of natriuretic peptides are the patient’s age, sex, comorbidities (renal dysfunction, atrial fibrillation, obesity etc.), and the phenotype of heart failure (HFpEF and HFrEF). Factors that may cause irrelevant results or complications of the diagnostic procedure include the patient's physical activity before sampling, the type of tube used, the storage of the tube and temperature, sample haemolysis, the patient's position during sampling, sample contamination, incorrect identification, improper transport, insufficient tube filling volume, and venous blood stasis. Natriuretični peptidi prognostična vrednost srčno popuščanje. Natriuretic peptides prognostic value heart failure. true false false Slovenski jezik Angleški jezik Diplomsko delo/naloga 2024-09-28 19:50:25 2024-09-28 19:50:26 2024-10-22 10:13:16 0000-00-00 00:00:00 2024 0 0 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 20066 212433667 DIP_Bjelajac_Darko_2024.pdf DIP_Bjelajac_Darko_2024.pdf 1 24A97F5D2935FF192894A1A9ECEC254C 818b79edf67438bb5f33914a0cdc60d23808e543bd785858a8f27c29d5732162 688ff157-7db1-11ef-9d3a-001a4af901a5 https://revis.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&id=12355 Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede 0 0 0