<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="10905" NadgradivoID="0" NRID="25350586" OceID="0" DomainUrl="https://revis.openscience.si/" IzpisPolniUrl="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=10905" StOgledov="1695" StPrenosov="30" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-05-05 03:57:08" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/ReVIS-10905">20.500.12556/ReVIS-10905</PID>
  <Naslov>Vpliv tretjih držav na Zahodnem Balkanu</Naslov>
  <Podnaslov>študija primera Črna gora</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Third country influence in the Western Balkans: Case study of Montenegro</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Območje Zahodnega Balkana velja za zelo nestabilno, kjer je skozi zgodovino zaradi križanja interesov svetovnih ali regionalnih sil potekalo več oboroženih konfliktov. Območje velja za nestabilno tudi zaradi držav s šibkimi državnimi institucijami ter krhkih družbenih razmer kot posledic slabih gospodarskih razmer, korupcije, kriminala in nacionalističnih teženj etničnih skupin. Opisane razmere v državah v regiji predstavljajo plodna tla za pozitivne kot tudi negativne vplive iz različnih držav. Za izvedbo preučevanja vpliva tretjih držav na Zahodnem Balkanu so bile izbrane Rusija, Kitajska in Turčija. Sprva smo opredelili njihovo zunanjepolitično strategijo do Zahodnega Balkana, v nadaljevanju pa tudi identificirali njihovo resnično prisotnost. V študiji primera vpliva teh držav v Črni gori je bilo ugotovljeno, da se Rusija, Kitajska in Turčija za širitev svojega vpliva v Črni gori v veliki večini poslužujejo instrumentov mehke moči. Rusija tu širi svoj vpliv na podlagi zgodovinskih povezav, panslavizma, izkorišča pa tudi pravoslavje kot skupno religijo in pa vprašanje črnogorske identitete. Kitajska svojo mehko moč izvaja predvsem z gospodarskega področja, pri čemer je eno glavnih vodil približevanje trgom EU s Črno goro. Turčija se pri širjenju vpliva v Črni gori naslanja predvsem na svojo zgodovinsko vlogo v regiji, pri tem pa rezultati analize kažejo, da ne gre za poskus obnovitve svojega nekdanjega vpliva iz časa Otomanskega imperija. Državljani držav v regiji Zahodnega Balkana si želijo več stabilnosti, demokracije in hitrejšega gospodarskega razvoja, kar pa upajo, da bodo dosegli s pridružitvijo EU. Glede na trenutne geopolitične razmere in počasno pridruževanje držav Zahodnega Balkana EU bo morala biti mednarodna skupnost pozorna glede razvoja dogodkov na Zahodnem Balkanu, saj bi se z morebitnimi škodljivimi vplivi tretjih držav kaj hitro obnovila krizna žarišča v regiji.</Opis>
  <TujJezik_Opis></TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>mednarodni odnosi</Beseda>
    <Beseda>vpliv</Beseda>
    <Beseda>moč</Beseda>
    <Beseda>Zahodni Balkan</Beseda>
    <Beseda>Črna gora</Beseda>
    <Beseda>Rusija</Beseda>
    <Beseda>Kitajska</Beseda>
    <Beseda>Turčija</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>M. Vidgaj</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2024-10-21 11:23:55</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2024-10-21 11:23:55</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2024-10-22 03:08:13</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2024</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>2024</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba>Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija;
Nasl. z nasl. zaslona;
Opis vira z dne 19. 10. 2024;
</Opomba>
  <StStrani>1 spletni vir (1 datoteka PDF (115 str.))</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="10147" Ime="Matjaž" Priimek="Vidgaj" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="51938403" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="1963" Ime="Milan" Priimek="Jazbec" AltIme=" M. J.; Janez Majnič; Milan Gazbek; Milan Yazbets; Milan Iazbets; Мілан Язбець" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="410467" Afiliacija="" ArrsID="35871" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">339.9(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/212201731">212201731</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="12446" DatotekaNRID="13972961" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="1595718" VelikostDatotekeKratko="1,52 MB" DatumVstavljanja="2024-10-21 11:24:57" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>FDS-2024_Matjaz_Vidgaj.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>FDS-2024_Matjaz_Vidgaj.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>862FFA86861C0E146BEC58754EA758CF</MD5>
      <SHA256>c20ec3451632624780731de2c8f22ebf15c2203c8de4bc315751aab6529992d8</SHA256>
      <UUID>56e46c24-8f8e-11ef-89f3-001a4af901a5</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://revis.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=12446</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="302386"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="47" Kratica="FDŠ" ZavodEvsID="0000101" Logo="" LogoPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/logo/">Nova Univerza - Fakulteta za državne in evropske študije</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
