20.500.12556/ReVIS-10921 Sindikalna svoboda magistrsko delo Trade Union Freedom Sindikalna svoboda je osnovno načelo, ki delavcem omogoča organiziranje v sindikate ter sodelovanje v sindikalnih dejavnostih brez strahu pred represijo ali diskriminacijo. Gre za pravico do svobodnega združevanja, kolektivnega pogajanja in stavke, ki je ključnega pomena za ustvarjanje uravnoteženega delovnega okolja. Delavcem omogoča, da učinkovito zastopajo svoje interese in si prizadevajo za izboljšanje delovnih pogojev, plač, varnosti ter drugih ugodnosti. V magistrskem delu najprej predstavljam zgodovinski razvoj sindikalne svobode z uporabo zgodovinske metode, nato proučujem pravna pravila in načela pravnega sistema z normativno-dogmatično metodo. Sindikalno svobodo opisujem z deskriptivno metodo, analiziram z analitično metodo ter primerjam s sindikalnimi ureditvami drugih držav s primerjalno metodo. Uporabljam induktivni in deduktivni pristop ter zaključujem s sintetično analizo v zaključnem delu. Namen magistrskega dela je raziskati pomen, ki ga ima EU na sindikalno svobodo in sindikate v Sloveniji. Osredotoča se na analizo zakonodaje in prakse drugih držav v primerjavi s slovensko sindikalno ureditvijo, pri čemer je ključno razumeti učinkovitost sindikatov v kolektivnih pogajanjih ter razloge za njihov uspeh ali neuspeh. Dodatno raziskuje, kako se sindikati v Sloveniji spopadajo z digitalizacijo ter kakšni so njihovi največji izzivi na tem področju. Skozi analizo teh vidikov magistrsko delo sledi cilju razumevanja vpliva EU na sindikalno svobodo v Sloveniji ter opredelitvi izzivov in možnih rešitev za delovanje sindikatov v digitalnem okolju. Ugotovitve magistrskega raziskovanja kažejo, da so evropske smernice okrepile sindikalne pravice v Sloveniji ter spodbudile interakcijo med delodajalci in sindikati. V ZDA je ključen Nacionalni zakon o delovnih razmerjih za delovanje sindikatov, medtem ko je v afriških in arabskih državah pogosto omejena sindikalna svoboda zaradi družbenih in političnih okoliščin. Izzivi, ki jih je prinesla pandemija COVID-19, so še posebej izpostavili potrebo po prilagoditvah v sindikalnem delovanju, vključno z integracijo digitalnih orodij za organizacijo in komunikacijo, ter prilagajanjem strategij pogajanj in politik sindikatov. Na podlagi teh ugotovitev lahko sindikalni voditelji oblikujejo strategije za krepitev sindikalnih pravic in izboljšanje dialoga med delavci in delodajalci. Poleg tega lahko ugotovitve magistrskega dela služijo kot temelj za oblikovanje politik, ki spodbujajo sindikalno svobodo in krepijo pravice delavcev tako na nacionalni kot mednarodni ravni. sindikalna svoboda sindikat ustanavljanje sindikatov delavci stavka kolektivno pogajanje socialni dialog true false false E. Kaštrun Slovenski jezik Angleški jezik Magistrsko delo/naloga 2024-10-29 15:31:44 2024-10-29 15:31:45 2024-11-20 08:22:21 0000-00-00 00:00:00 2024 0 Ljubljana 2024 Ljubljana Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija; Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne 23. 10. 2024; 1 spletni vir (1 datoteka PDF (123 str.)) 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 34(043.2) 212737027 EPF-2024_Ema_Kastrun.pdf EPF-2024_Ema_Kastrun.pdf 1 CBA7CA8FAEDB01D1517979BB18F4172F 2322bfebd5fc2b2e263341bb1d8ff76fe0b0e56e2b3d12ffabbe725ad73db0ed d6aa63ee-9602-11ef-89f3-001a4af901a5 https://revis.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&id=12472 Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta 0 0 0