<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="12322" NadgradivoID="0" NRID="27365308" OceID="0" DomainUrl="https://revis.openscience.si/" IzpisPolniUrl="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=12322" StOgledov="884" StPrenosov="36" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-05-09 22:05:25" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0024995" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/ReVIS-12322">20.500.12556/ReVIS-12322</PID>
  <Naslov>VLOGA DIGITALNIH MEDIJEV PRI OBLIKOVANJU JAVNEGA MNENJA V KRIZNIH SITUACIJAH</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>THE ROLE OF DIGITAL MEDIA IN SHAPING PUBLIC OPINION IN CRISIS SITUATIONS</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>V magistrskem delu preučujemo vlogo digitalnih medijev pri oblikovanju javnega mnenja v kriznih situacijah. Namen magistrskega dela je analizirati rabo digitalnih medijev pri spremljanju družbeno relevantnih vsebin v Sloveniji, zaupanje vanje ter njihov vpliv na oblikovanje stališč. V prvem delu teoretično opredelimo ključne značilnosti digitalnih medijev, načine širjenja informacij ter vpliv algoritmične personalizacije, kar prispeva k pojavu dezinformacij, senzacionalističnega poročanja in manipulacije javnega mnenja. Ob tem predstavimo tudi pomen medijske pismenosti kot enega izmed ključnih orodij za zmanjševanje negativnih učinkov širjenja napačnih informacij.
Empirični del raziskave temelji na podatkih, zbranih s spletnim anketnim vprašalnikom med slovenskimi uporabniki digitalnih medijev (N = 207), katerih analiza je omogočila preučevanje povezav med demografskimi značilnostmi, uporabo digitalnih medijev ter zaznavanjem kriznih informacij. Analiza je pokazala, da starejši anketiranci pogosteje spremljajo informacije o kriznih dogodkih prek digitalnih medijev kot mlajši, kar pa je verjetno povezano predvsem s specifikami vzorca. Stopnja izobrazbe se ni izkazala kot statistično značilen dejavnik pri preverjanju verodostojnosti informacij ali zaupanju v digitalne medije. Prav tako ni bila potrjena povezava med pogostostjo uporabe digitalnih medijev in zaznavanjem dezinformacij, medtem ko je bila identificirana šibka pozitivna povezava med uporabo digitalnih medijev in zaznavanjem njihovega vpliva na oblikovanje stališč o družbeno pomembnih temah. Analiza razlik med spoloma ni razkrila statistično značilnih razlik v zaznavanju senzacionalizma.
Študija prispeva k razumevanju vloge digitalnih medijev pri oblikovanju javnega mnenja v kriznih razmerah ter nudi izhodišča za nadaljnje raziskave in razvoj smernic medijske pismenosti.</Opis>
  <TujJezik_Opis>In this master’s thesis, we examine the role of digital media in shaping public opinion during crisis situations. The purpose of the thesis is to analyze the use of digital media in following socially relevant content in Slovenia, the level of trust in them, and their influence on the formation of attitudes. In the theoretical part, we define the key characteristics of digital media, mechanisms of information dissemination, and the impact of algorithmic personalization, which contribute to the emergence of disinformation, sensationalist reporting, and the manipulation of public opinion. We also highlight the importance of media literacy as one of the key tools for reducing the negative effects of misinformation.
The empirical part of the research is based on data collected through an online survey among Slovenian digital media users (N = 207). The analysis enabled the study of connections between demographic characteristics, the use of digital media, and the perception of crisis-related information. The results showed that older respondents tend to follow information about crisis events through digital media more frequently than younger ones, which is most likely linked to the specifics of the sample. Education level did not prove to be a statistically significant factor in verifying information credibility or trust in digital media. Similarly, no significant correlation was confirmed between the frequency of digital media use and the perception of disinformation, whereas a weak positive relationship was identified between digital media use and the perception of their influence on shaping attitudes toward socially important issues. Gender-based analysis revealed no statistically significant differences in the perception of sensationalism.
The study contributes to the understanding of the role of digital media in shaping public opinion in times of crisis and provides a basis for further research and the development of media literacy guidelines.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>digitalni mediji</Beseda>
    <Beseda>javno mnenje</Beseda>
    <Beseda>krizne situacije</Beseda>
    <Beseda>dezinformacije</Beseda>
    <Beseda>verodostojnost informacij</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>digital media</Beseda>
    <Beseda>public opinion</Beseda>
    <Beseda>crisis situations</Beseda>
    <Beseda>disinformation</Beseda>
    <Beseda>information credibility</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik></Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2025-09-28 18:11:50</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2025-09-28 18:11:50</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2025-11-06 14:11:09</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2025</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="11619" Ime="Darja" Priimek="Gazvoda" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="9701" Ime="Karmen" Priimek="Erjavec" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">14227</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/256135171">256135171</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="14419" DatotekaNRID="14439753" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="1267703" VelikostDatotekeKratko="1,21 MB" DatumVstavljanja="2025-09-28 18:11:52" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>MAG_Gazvoda_Darja_2025.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>MAG_Gazvoda_Darja_2025.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>707C71A2BD5D962E892E673A7D9815BC</MD5>
      <SHA256>9e8ebc3dd22099cf5c57d2d0689937c24e7ef6463dda36110d8894fc3c0b4c4b</SHA256>
      <UUID>d842a8bd-9c85-11f0-9bb7-001a4af901a5</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://revis.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=14419</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="156109"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="72" Kratica="UNM FEI" ZavodEvsID="0000008" Logo="" LogoPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/logo/">Univerza v Novem mestu - Fakulteta za ekonomijo in informatiko</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
