<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="12471" NadgradivoID="0" NRID="27469014" OceID="0" DomainUrl="https://revis.openscience.si/" IzpisPolniUrl="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=12471" StOgledov="678" StPrenosov="10" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-05-05 03:57:50" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/ReVIS-12471">20.500.12556/ReVIS-12471</PID>
  <Naslov>Diplomatski spomini Josefa Schwegla in Izidorja Cankarja – primerjava</Naslov>
  <Podnaslov>magistrsko delo</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Diplomatic memoirs of Josef Schwegel and Izidor Cankar - a comparison Master&#039;s thesis</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Magistrsko delo vsebuje primerjavo dveh izjemnih diplomatov iz različnih obdobij ter njunih osebnih doživljanj diplomacije. Čeprav je o Josefu Schweglu in Izidorju Cankarju v slovenski strokovni literaturi veliko napisanega, primerjalne analize še nismo zasledili. Prav zato se nam je zdelo, da je ta tema še posebej zanimiva. Pri raziskovanju smo se večinoma opirali na domače vire, izziv pa je bil poiskati tudi tuje vire, ki so osvetlili različne vidike in dopolnili naše preučevanje. Klasična diplomacija je temeljila na osebnih stikih, tajnih dogovorih in moči državnih predstavnikov. Slovenci kot narod brez lastne države do 20. stoletja niso imeli neposrednega vpliva na mednarodno diplomacijo, a so nanje kljub temu vplivale ključne diplomatske odločitve. V Habsburški monarhiji so bili del večnacionalnega imperija, zato so njihove interese zastopali avstrijski oziroma avstro-ogrski diplomati. Eden redkih Slovencev v tej službi je bil Josef Schwegel, ki je kot visoki diplomat sodeloval na Berlinskem kongresu leta 1878, kjer je Avstro-Ogrska pridobila nadzor nad Bosno in Hercegovino. V prvi polovici 20. stoletja so Slovenci delovali znotraj večjih državnih tvorb – sprva Avstro-Ogrske, nato Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije. Čeprav niso imeli lastne zunanje politike, so nekateri posamezniki igrali pomembne diplomatske vloge. Diplomacija Slovencev je bila odvisna od širšega političnega konteksta, vendar so slovenski predstavniki kljub temu prispevali k ohranjanju nacionalnih interesov. Med njimi izstopa Izidor Cankar, ki je bil ne le diplomat, temveč tudi profesor umetnostne zgodovine, duhovnik, pisatelj, literarni kritik, pobudnik ustanovitve Moderne galerije, soustanovni član slovenskega centra PEN in med prvimi, ki so na kongresu PEN v Dubrovniku leta 1933 obsodili fašizem.</Opis>
  <TujJezik_Opis></TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Josef Schwegel</Beseda>
    <Beseda>Izidor Cankar</Beseda>
    <Beseda>primerjava dveh diplomatov</Beseda>
    <Beseda>diplomatski spomini</Beseda>
    <Beseda>dnevniki</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>K. Kos</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2025-10-20 13:09:05</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2025-10-20 13:09:05</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2025-10-21 03:17:51</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2025</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Kranj</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>2025</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Kranj</KrajIzvedbe>
  <Opomba>Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija;
Nasl. z nasl. zaslona;
Opis vira z dne 18. 8. 2025;
</Opomba>
  <StStrani>1 spletni vir (1 datoteka PDF (128 str.))</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="11773" Ime="Katja" Priimek="Kos" AltIme="Katja Beck Kos; Katja Beck Kos" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="191959395" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="1963" Ime="Milan" Priimek="Jazbec" AltIme=" M. J.; Janez Majnič; Milan Gazbek; Milan Yazbets; Milan Iazbets; Мілан Язбець" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="410467" Afiliacija="" ArrsID="35871" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">327(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/245767939">245767939</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="14603" DatotekaNRID="14443155" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="2308553" VelikostDatotekeKratko="2,20 MB" DatumVstavljanja="2025-10-20 13:12:23" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>FDS_2025_Katja_Kos.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>FDS_2025_Katja_Kos.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>0D7CFDC107DA79075B5825CAE72642E3</MD5>
      <SHA256>505215be18ed05da435ad931a4d9d43224b2c629efa599b6dad21359a678ed04</SHA256>
      <UUID>a712ffe7-ada5-11f0-9bb7-001a4af901a5</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://revis.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=14603</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="321522"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="47" Kratica="FDŠ" ZavodEvsID="0000101" Logo="" LogoPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/logo/">Nova Univerza - Fakulteta za državne in evropske študije</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
