<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="13959" NadgradivoID="0" NRID="28696589" OceID="0" DomainUrl="https://revis.openscience.si/" IzpisPolniUrl="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=13959" StOgledov="82" StPrenosov="2" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-06-10 07:00:15" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0000451" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/ReVIS-13959">20.500.12556/ReVIS-13959</PID>
  <Naslov>USPEŠNOST PREVENTIVNIH PRESEJALNIH PROGRAMOV ZORA, DORA IN SVIT</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>THE PERFORMANCE OF PREVENTIVE SCREENING PROGRAMMES  ZORA, DORA AND SVIT</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Izhodišča: Preventivni zdravstveni programi v Sloveniji so pomemben del javnozdravstvene 
politike, ki si prizadeva za reševanje različnih zdravstvenih problemov z zgodnjim 
odkrivanjem, promocijo zdravja in intervencijami v skupnosti. Namen raziskave je preučiti 
uspešnost delovanja presejalnih preventivnih programov ZORA, DORA in Svit v Sloveniji. 
Metoda: V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo dela s tehniko analize dokumentov. 
Vzorec raziskave je bil namenski, saj smo proučevali letna poročila delovanja preventivnih 
programov ZORA, DORA in Svit. Pri analizi dokumentov smo proučevali enajst kriterijev 
uspešnosti delovanja preventivnih programov, med drugim število povabljenih posameznikov, 
delež sodelujočih, število lokacij testiranja itd. 
Rezultati: Ugotovili smo, da je preventivni presejalni program ZORA uspešen, saj je stopnja 
sodelujočih od vseh vabljenih večja od 70 %. Poleg tega so kazalniki kakovosti vse boljši, redno 
se nagrajuje delo podpornega okolja, izvajajo se redne izobraževalne aktivnosti za strokovnjake 
in splošno populacijo. Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi pri programu DORA, ki je bolj 
uspešen od programa Svit. Slednji tudi ne presega 70 % odzivnosti povabljene ciljne populacije. 
Prednost proučevanih preventivnih presejalnih programov je visoka stopnja sodelovanja, 
izvajanje izobraževanj iz timskega in multidisciplinarnega dela. Med priložnosti smo opredelili 
večjo vključenost ambasadorjev, vpeljava SMS obveščanja, mreženje med programi samimi. 
Slabost nekaterih programov je pomanjkljivo merjenje kazalnikov kakovosti in osnovno 
podporno okolje. Največja nevarnost, s katerimi se lahko srečajo programi, je slaba odzivnost 
povabljene populacije. 
Razprava: Čeprav program Svit ne dosega 70 % praga, pa vsi programi prispevajo k temu, da 
se rak v družbi preprečuje, zgodaj odkriva oz. se o njem odprto govori – brez stigme in strahu. 
Smiselno je, da se na podlagi prepoznanih slabostih in priložnostih izvede kvalitativna 
raziskava z metodo intervjuvanja, ki bi pri vodjah programa proučila naslavljanje le-teh.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Background: Preventive health programmes in Slovenia are an important part of public health 
policy, which aim to address various health problems through early detection, health promotion 
and community-based interventions. The aim of the study is to examine the performance of the 
ZORA, DORA and Svit screening prevention programmes in Slovenia. 
Method: A qualitative method of document analysis was used. The survey sample was 
purposive, as we studied the annual reports of the ZORA, DORA and Svit screening 
programmes. In the document analysis, eleven performance criteria of the prevention 
programmes were examined, including the number of individuals invited, the proportion of 
participants, the number of testing sites, etc. 
Results:  We found that the ZORA preventive screening programme is successful, with a 
participation rate of more than 70 % of those invited. In addition, quality indicators are 
improving, the work of the support environment is regularly rewarded, and regular educational 
activities are carried out for professionals and the general population. Similar findings have 
been reached for the DORA programme, which is more successful than Svit. The latter also 
does not exceed a response rate of 70 % of the invited target population. The advantage of the 
preventive screening programmes studied is the high level of cooperation, the implementation 
of training in teamwork and multidisciplinary work. Opportunities identified include greater 
involvement of ambassadors, introduction of SMS notification, networking between the 
programmes themselves. The weakness of some programmes is the lack of measurement of 
quality indicators and a basic support environment. The biggest risk that programmes may face 
is poor responsiveness of the invited population. 
Discussion: Albeit the Svit programme does not reach the 70 % threshold, all programmes 
contribute to preventing, detecting and talking openly about cancer in society - without stigma 
and fear. It is reasonable to conduct qualitative research using an interview method, based on 
the identified weaknesses and opportunities, to explore how programme managers are 
addressing them.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>presejalni program</Beseda>
    <Beseda>preventivni program</Beseda>
    <Beseda>ZORA</Beseda>
    <Beseda>DORA</Beseda>
    <Beseda>Svit</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>screening program</Beseda>
    <Beseda>preventive program</Beseda>
    <Beseda>ZORA</Beseda>
    <Beseda>DORA</Beseda>
    <Beseda>Svit</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik></Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2026-06-02 19:48:21</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2026-06-02 19:48:21</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2026-06-03 03:27:31</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2026</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo>1970-01-01</EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="13597" Ime="Nina" Priimek="Diklić" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="9566" Ime="Kristina" Priimek="Rakuša Krašovec" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">25011</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="16925" DatotekaNRID="14698461" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="2562971" VelikostDatotekeKratko="2,44 MB" DatumVstavljanja="2026-06-02 19:48:21" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="false" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>4321$$nina_diklic_dn_final2.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>4321$$nina_diklic_dn_final2.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>9A0F77F4B2CB7E2F89B33AD932CB7056</MD5>
      <SHA256>208954beb4d8b26d1959baf7db059f20316899bebe077f5afb3fb257b02a1b3f</SHA256>
      <UUID>3f39d5b9-5eab-11f1-8e51-001a4af901a5</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://revis.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=16925</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="75" Kratica="UNM FZV " ZavodEvsID="0000035" Logo="" LogoPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/logo/">Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="0" Koda="0" Naziv="Ni določena" SchemaOrg="CreativeWork"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
