20.500.12556/ReVIS-14199 Sposobnost samozbrinjavanja i samoučinkovitosti osoba sa šećernom bolesti Sposobnost samooskrbe in samoučinkovitosti oseb s sladkorno boleznijo Teorijsko ishodište: Šećerna bolest je kronična bolest poremećaja metabolizma ugljikohidrata s posljedičnom hiperglikemijom. Njezino liječenje podrazumijeva primjenu zdrave prehrane, samokontrolu glikemije, tjelovježbu, edukaciju i primjenu lijekova. Medicinske sestre edukatori involvirane u skrb osoba sa šećernom bolesti pronalaze pristupe kojima bi osigurali samostalnost u upravljanju vlastitom bolesti. Istodobno se radi na povećanju samoučinkovitosti i samopouzdanja osobe kako bi bila što snažnija i odlučnija u svakodnevnim aktivnostima samozbrinjavanja svoje bolesti. Cilj ovog rada jest istražiti kakvo je samozbrinjavanje i samoučinkovitost osoba sa šećernom bolesti, kako bi se mogle dati preporuke za učinkovito izvođenje individualizirane edukacije prilagođene potrebama osobe. Instrument i uzorak: U istraživanju je korišten anketni upitnik koji sadržava dva validirana upitnika, upitnik Summary of Diabetes Self-Care Activities i upitnik Diabetes management self-efficacy scale. Istraživani uzorak su činili pacijenti hospitalizirani u Sveučilišnoj klinici Vuk Vrhovac, KB Merkur, oboljeli od šećerne bolesti tip 1 i tip 2, tijekom 2018 i 2019 godine. Rezultati: Dobiveni su rezultati testiranja samozbrinjavanja i samoučinkovitosti u dva navrata, prije i nakon edukacije, pokazuje kako je zabilježena statistički značajna razlika (p<0,05) između prvog i drugog mjerenja u poboljšanju samozbrinjavanja i samoučinkovitosti. U prvom, inicijalnom mjerenju, pokazuje se da što je uspješnija zdrava prehrana, dijabetička prehrana, tjelesne aktivnosti i samoučinkovitost, značajno (p<0,05) je bolja vrijednost HbA1c. Osobe s tipom 1 šećerne bolesti imaju značajno (p<0,05) više rezultate sposobnosti samozbrinjavanja. Žene su uspješnije od muškaraca (p<0,05) u njezi stopala na oba anketna upitnika i specifičnoj prehrani na ponovljenom upitniku iza edukacije. Muškarci su uspješniji od žena u tjelesnoj aktivnost na prvom upitniku, dok su iza edukacije obje skupine jednako uspješnei. Ispitanici jadranske i kontinentalne regije uspješniji su (p<0,05) u samozbrinjavanju na inicijalnom mjerenju od ispitanika zagrebačke regije, dok su nakon edukacije ispitanici svih regija postigli jednak napredak samozbrinjavanja. Rasprava: Samozbrinjavanje i samoučinkovitost osoba sa šećernom bolesti pokazuje snažnu povezanost s dobrom kontrolom bolesti. Edukacija koja pomaže samostalnosti u upravljanju svojom bolesti treba biti prilagođena osobnim potrebama. Promišljena edukacije treba uzeti u obzir sve čimbenike koje treba aktivirati edukacijom. Ovo istraživanje pruža dokaze kako individualizirana edukacija poboljšava samozbrinjavanje i samoučinkovitost. Teoretično izhodišče: Sladkorna bolezen je kronična bolezen motenj presnove ogljikovih hidratov s posledično hiperglikemijo. Njeno zdravljenje vključuje zdravo prehrano, samokontrolo glikemije, vadbo, izobraževanje in uporabo zdravil. Medicinske sestre edukatorke, ki sodelujejo pri oskrbi ljudi s sladkorno boleznijo, iščejo pristope za zagotavljanje samostojnosti pri obvladovanju lastne bolezni. Hkrati se dela na povečanju samozavesti in samooskrbe osebe, da bi bila čim bolj močna in odločna pri vsakodnevnih aktivnostih samooskrbe za svojo bolezen. Cilj tega članka je raziskati samooskrbo in samoučinkovitost ljudi s sladkorno boleznijo, da bi lahko podali priporočila za učinkovito izvajanje individualiziranega izobraževanja, prilagojenega potrebam osebe. Instrument in vzorec: V raziskavi je bil uporabljen vprašalnik znanja, ki je vseboval dva validirana vprašalnika, vprašalnik Povzetek dejavnosti samooskrbe za sladkorno bolezen in vprašalnik Lestvica samooskrbe pri obvladovanju sladkorne bolezni. Preiskovani vzorec so sestavljali hospitalizirani bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2 v obdobju 2018–2019. Rezultati: Rezultati testiranja samooskrbe in samoučinkovitosti so bili pridobljeni dvakrat, pred in po izobraževanju, in so pokazali, da je bila med prvo in drugo meritvijo zabeležena statistično pomembna razlika (p<0,05) pri izboljšanju samooskrbe in samoučinkovitosti. Pri prvi, začetni meritvi se je pokazalo, da bolj ko so bile uspešnejše zdrava prehrana, diabetična dieta, telesne dejavnosti in samoučinkovitost, bistveno boljša je bila vrednost HbA1c. Ljudje s sladkorno boleznijo tipa 1 imajo bistveno (p<0,05) višje rezultate sposobnosti samooskrbe. Ženske so bile uspešnejše od moških (p<0,05) pri negi stopal na obeh vprašalnikih in pri specifični prehrani na ponovljenem vprašalniku po izobraževanju. Moški so bili uspešnejši od žensk pri telesni dejavnosti na prvem vprašalniku, medtem ko sta bili po izobraževanju obe skupini enako uspešni. Anketiranci iz jadranske in celinske regije so bili pri začetnem merjenju uspešnejši (p<0,05) pri samooskrbi kot anketiranci iz zagrebške regije, medtem ko so anketiranci iz vseh regij po izobraževanju dosegli enako stopnjo napredka pri samooskrbi. Razprava: Skrb zase in samoučinkovitost ljudi s sladkorno boleznijo kažeta močno povezavo z dobrim nadzorom bolezni. Izobraževanje, ki pomaga pri samostojnem obvladovanju bolezni, mora biti prilagojeno osebnim potrebam. Dobro premišljeno izobraževanje mora upoštevati vse dejavnike, ki jih mora izobraževanje obravnavati. Ta raziskava dokazuje, da individualizirano izobraževanje izboljšuje skrb zase in samoučinkovitost. šećerna bolest samozbrinjavanje sposobnost samozbrinjavanja samoučinkovitost edukacija individualizirana edukacija. Sladkorna bolezen samooskrba sposobnost samooskrbe samoučinkovitost izobraževanje individualizirano izobraževanje. true false false Hrvaški jezik Slovenski jezik Doktorsko delo/naloga 2026-07-10 09:19:11 2026-07-10 09:19:11 2026-07-17 13:07:58 0000-00-00 00:00:00 2026 0 0 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 25234 272602371 DR_Gacina_Snjezana_2026.pdf DR_Gacina_Snjezana_2026.pdf 1 6FE912E5BBC2D43B1C7AC3DA4FB8088D 94080fd8f78939759984d1d6fd158b9c6feb4c79cd24f597f01dd7ceddf3aeec a6454b8e-7c2f-11f1-b663-001a4af901a5 https://revis.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&id=17218 Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede 0 0 0