<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="7897" NadgradivoID="0" NRID="13177508" OceID="0" DomainUrl="https://revis.openscience.si/" IzpisPolniUrl="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=7897" StOgledov="4268" StPrenosov="58" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-06-21 00:46:52" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/ReVIS-7897">20.500.12556/ReVIS-7897</PID>
  <Naslov>Zaupanje v civilnodružbene organizacije</Naslov>
  <Podnaslov>študija primera zaupanja v sindikate v Sloveniji</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov></TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov>magistrska naloga</TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Iz zgodovinske dediščine socialističnega tipa gospodarstva smo se naučili prevzemati 
gospodarsko trţno kulturo ter prevzemati standarde in vrednote, kot obstajajo v drţavah 
zahodne Evrope. Še opazneje se je ta prehod zgodil s pridruţitvijo novih drţav srednje in 
vzhodne Evrope v Evropsko unijo. Iz navedenih spoznanj v tem delu izhaja, da politična in 
ekonomska kultura pomembno vplivata kot podlaga na razvoj civilne druţbe. Cilj te naloge je 
predstavitev vloge civilne druţbe in ugotoviti, kolikšno je zaupanje v sindikate in kako vpliva 
zaupanje na gibanje števila članstva v evropskih drţavah in v Sloveniji. Primerjali smo
zaupanje v slovenske sindikate z zaupanjem, ki ga uţivajo sindikati drugod v evropskih 
drţavah, in sicer na podlagi primerjanja opravljenih evropskih druţboslovnih raziskav in 
slovenskih raziskav Slovensko javno mnenje (SJM). Prav tako smo ugotavljali, ali je zaupanje 
posledično vplivalo na spreminjanje števila članstva v sindikatih. Delovanje sindikatov se je 
spremenilo s prehodom v nov politično-ekonomski sistem, spremenila se je njihova druţbena 
vloga. V času po osamosvojitvi Slovenije so nastajali novi sindikati, ki so se organizirali po 
cehovskem principu in se zdruţevali v sindikalne centrale. Z drugim raziskovalnim
vprašanjem smo ţeleli ugotoviti, kako se vodstva slovenskih sindikatov soočajo z upadom 
zaupanja v sindikate, postavili smo hipotezo, da se soočajo na različne načine, kar vpliva tudi 
na število članstva. Iz ţe opravljenih mednarodnih raziskav je mogoče ugotoviti, da se je 
zaupanje v sindikate v drţavah EU v zadnjih dvajsetih letih zelo različno gibalo po 
posameznih drţavah, prav tako pa se je različno gibalo tudi število članstva. Iz strukturiranih
intervjujev petih predsednikov največjih slovenskih sindikalnih central smo izvedeli, da 
sindikati skrbijo za komunikacijo s članstvom na različne načine. Nekatere centrale so 
vključene v nadnacionalne sindikalne organizacije, kjer črpajo znanja in izkušnje za vodenje 
socialnega dialoga s socialnimi partnerji. Menijo, da imajo pomemben mobilizacijski 
potencial za varovanje materialnopravnega in socialnega poloţaja delavstva. Na gibanje 
števila članstva v slovenskih sindikatih je po osamosvojitvi pomembno vplival novo nastali 
sindikalni pluralizem in nova druţbena vloga sindikatov. Do leta 1999 je bil zabeleţen znaten 
upad sindikalnega članstva, ki pa je sčasoma naraščalo do leta 2006. Nato so trendi pričeli 
upadati do leta 2009, ko je prišlo do manjšega prirasta sindikalnih članov, ki so se na ravni 
drţave ustalili na pribliţno 20 % zaposlenih. Sindikalni funkcionarji so menili, da je zaupanje 
v sindikate večinoma povezano s politično ekonomskimi razmerami v drţavi, medtem ko se je 
upad članstva dogajal predvsem zaradi propada mnogih delovno intenzivnih panog z velikimi
industrijskimi obrati in velikim številom zaposlenih. Menijo, da je v zasebnem sektorju
sindikalna aktivnost večinoma nezaţelena, kar povzroča nizko sindikalno aktivnost, ki jo
pripisujejo neoliberalnemu ekonomskemu konceptu upravljanja drţave. Le-ta je med drugim 
vplival na upadanje članstva. Iz same raziskave je mogoče ugotoviti sindikalno rigidnost in 
neprilagodljivost na novonastale druţbene spremembe. V prihodnosti bo nujno povezovanje 
sindikatov na način, ko ne bo moţno izsiljevati z rešitvami za posamezne skupine zaposlenih, 
kot se to dogaja v sedanjosti. Način volitev sindikalnih funkcionarjev in politika sindikatov 
sta v marsičem preţiveta in nujno potrebna tako miselne kot kadrovske prenove. Volitve 
sindikalnih funkcionarjev bi bilo treba demokratizirati na izvedbeni ravni. Delovanje 
sindikatov se mora intenzivirati tudi na druga problemska področja, ki jih sedaj obravnavajo 
le na deklarativni ravni, predvsem pa bo treba aktivirati sindikate za vključevanje mlajše in 
izobraţene populacije v sindikate. Zelo slabo so se sindikati izkazali s svojo organiziranostjo 
v manjših zasebnih gospodarskih druţbah ali pri zasebnikih, kjer se dogajajo največje kršitve 
pravic zaposlenih, šikaniranja in nezakonito odpuščanje iz delovnih razmerij. Nerazumno je 
vztrajanje sindikatov pri monopolizaciji v kolektivnem dogovarjanju, saj niso vsi zaposleni 
vključeni v sindikate. Potreben bo razmislek tudi o drugih oblikah delavske udeleţenosti v 
kolektivnem dogovarjanju in pri ostalih oblikah socialnih dogovorov med socialnimi 
partnerji. Ti pomisleki ponujajo odgovor na vprašanje o primernosti vodenja sindikatov in 
ustreznosti sindikalne politike, ki deluje v precejšnji smeri samozaščite in samozadostnosti.
Verjetno vse omenjeno zmanjšuje zaupanje v sindikate in tudi vpliva na upad sindikalnega 
članstva.</Opis>
  <TujJezik_Opis>The historical heritage of the socialist economic system taught us to accept the market 
economy culture as well as both standards and values present in the West European countries. 
This transition was even more striking upon the new Central and East European states&#039; entry 
into the European Union. The stated cognitions in this part show the importance of the 
influence that the political and economic culture have as the basis for the development of civil 
society. The aim of this paper is to present the role that the civil society plays, to establish the 
amount of trust that the trade-unions enjoy and the way this trust is reflected in growing or 
decreasing numbers of the trade-unions&#039; members in European states and in Slovenia. Based 
on the conducted surveys (namely, the comparative data of European sociological surveys and 
Slovenian public opinion polls - SJM was used) the trust in the Slovenian trade-unions was 
compared to the amount of trust the trade-unions enjoy in other European states and the 
question was addressed whether the amount of trust influenced the rise or fall of the number 
of the trade-unions&#039; members as a consequence. The transition into the new political and 
economic system changed the functioning of the trade-unions; it changed their social role. In 
the period after Slovenia gained its independence new trade-unions were established which 
were organised like guilds and integrated into trade-union headquarters. The purpose of the 
second research question was to establish how the trade-unions&#039; management are dealing with 
a decrease of trust in the trade-unions. It carried the hypothesis that the management are 
addressing the issue differently, which as a consequence is reflected in the extent of the trade-union&#039;s membership. Coming from already conducted international surveys we can find that 
the amount of trust in the trade-unions as well as the extent of its membership has varied from 
state to state in the last twenty years within the EU. The structured interview with the five 
chairs of biggest Slovenian trade-union headquarters showed that there are different ways that 
the trade-unions choose to communicate with their members. Some headquarters are joint into 
supra-national associations, which serve as a source of knowledge and experience for the 
social dialogue between social partners. They believe they have an important potential of 
mobilization for the protection of the substantive legal situation of the proletariat. After 
Slovenia gained its independence the new social role of the trade-unions and the newly-emerged trade union pluralism had a huge impact on the variability of the membership of the 
Slovenian trade-unions. Up until 1999 the trade-union membership suffered a significant 
decrease, whereas afterwards the trend was increasing until 2006. After that year again the 
membership was in decline until 2009, when a slight accrual of trade unions&#039; members arose. 
The numbers settled at approximately 20% of the employed at the national level. The trade-union officials held that the trust into the trade-unions was greatly connected with political 
and economic situation in the state, whereas the decrease of membership was being credited 
to a whole number of work-intensive branches with huge industrial plants and a large number 
of employees collapsing. According to them the trade-union activity in the private sector is to 
a great extent undesirable and as a result the trade-union activity (credited to neo-liberal 
economic concept of state-management that too led to the decrease of membership) is in fact 
miniscule. The research itself reveals the rigidness and inflexibility of the trade-unions in the 
light of newly emergent social change. In the future the integration of trade-unions will be 
inevitable. They will have to cooperate in a way that will prevent the extortion of certain 
solutions enfavouring a particular group of employees as is the case nowadays. In many ways 
the voting method of trade-unions&#039; officials and the trade-union politics are obsolete and call 
for an urgent renewal both in thought as well as regarding the personnel. The democratisation 
of trade-union officials&#039; elections should be imposed at the operational level. The trade unions 
must become more active in problem areas they only cover declaratively and above all, the 
trade unions will have to take a more active stance as far as the inclusion of younger and 
educated population among its midst is concerned. The trade-unions are very poorly organised 
in smaller private companies or in private undertakings, where most of the breaches of the 
rights of the employees, their mobbing and illegal dismissals take place. It is unreasonable 
that the trade-unions insist on their monopolisation of collective bargaining, when not all the 
employees are their members. The situation calls for a deliberation on other types of 
workers&#039; participation in collective bargaining and other sorts of social agreements among 
social partners. These reservations give answers about inappropriate trade-unions&#039; 
management and an unsuitable trade-unions&#039; policy acting largely in self-defence and in a 
self-sufficient manner. This is where the reasons for a decline of trust in the trade-unions and 
consequently the decrease in its membership are to be found. </TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>civilna družba</Beseda>
    <Beseda>civilnodružbene organizacije</Beseda>
    <Beseda>politična kultura</Beseda>
    <Beseda>ekonomska kultura</Beseda>
    <Beseda>sindikati</Beseda>
    <Beseda>zaupanje</Beseda>
    <Beseda>sindikalna organiziranost</Beseda>
    <Beseda>sindikalno članstvo</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>civil society</Beseda>
    <Beseda>civil society organizations</Beseda>
    <Beseda>political culture</Beseda>
    <Beseda>economic culture</Beseda>
    <Beseda>trade unions</Beseda>
    <Beseda>trust</Beseda>
    <Beseda>union organization</Beseda>
    <Beseda>trade union membership</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[E. Vivoda]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2021-07-26 13:24:55</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2021-07-26 13:24:55</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2024-06-12 16:57:13</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2012</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Nova Gorica</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>2012</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Nova Gorica</KrajIzvedbe>
  <Opomba>Na ov.: Magistrska naloga : študijskega programa druge stopnje;
</Opomba>
  <StStrani>66 str., [39] f. pril.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="7139" Ime="Edi" Priimek="Vivoda" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="145757027" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="4138" Ime="Mateja" Priimek="Rek" AltIme="Teja Rek" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="18260067" Afiliacija="" ArrsID="25830" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">321.011.5:331.105.44</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1024478017">1024478017</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="8278" DatotekaNRID="11746293" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="1309005" VelikostDatotekeKratko="1,25 MB" DatumVstavljanja="2021-07-26 13:27:14" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="26.07.2021" Zaporedje="0">
      <Naziv>RAZ_Vivoda_Edi_i2012.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>RAZ_Vivoda_Edi_i2012.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>396AD457B482A7C6E851805493856D8F</MD5>
      <SHA256>6494e6ed3acf5e69ca843a7e341fb1ead1e8520c4d28baa455ed66dc767579af</SHA256>
      <UUID>ee35cadd-2898-11ef-9c9e-001a4af901a5</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://revis.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=8278</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="258462"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="52" Kratica="FUDS" ZavodEvsID="0000103" Logo="" LogoPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/logo/">Fakulteta za uporabne družbene študije</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
